(1)
S posebnim dogovorom med ministrstvi, pristojnimi za obrambo, za notranje zadeve, za zdravje in za promet, se po potrebi, v skladu z državnimi načrti zaščite in reševanja, uredijo posamezna vprašanja izvajanja zaščite, reševanja in pomoči v velikih prometnih nesrečah oziroma množičnih prometnih nesrečah na avtocestah in hitrih cestah, pri katerih je veliko število poškodovanih ali nenadno obolelih. V teh nesrečah naloge zaščite, reševanja in pomoči, poleg gasilskih in drugih enot, določenih s to uredbo, ter službe za nujno medicinsko pomoč, izvajajo tudi druge reševalne enote in sestavi, določeni v načrtih zaščite in reševanja. Helikopterske prevoze za nudenje nujne medicinske pomoči v teh in drugih prometnih nesrečah ter nenadnih obolenjih pa opravljajo državni zrakoplovi, ki opravljajo tudi prevoze poškodovanih ali obolelih do zdravstvene službe oziroma med bolnišnicami ter prevoze otrok z inkubatorji. Državni zrakoplovi izvajajo tudi helikoptersko reševanje v gorah in drugih zahtevnih terenskih razmerah.
(2)
Z načrtom aktiviranja, usklajenim med ministrstvi, pristojnimi za obrambo, za notranje zadeve, za zdravje in za promet, se določijo zlasti postopki aktiviranja, obveščanja, poročanja, uporaba komunikacij, zavarovanje kraja pristanka helikopterjev in drugih zrakoplovov, ki se uporabljajo pri nudenju nujne medicinske pomoči oziroma izvajanju zaščite, reševanja in pomoči.
(3)
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju s službo nujne medicinske pomoči, upravljavcem avtocestnega omrežja in drugimi pristojnimi organi in službami zagotovi na območju regij potrebne zaloge sredstev in opreme za nesreče z velikim številom poškodovanih ali nenadno obolelih. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje omogoči uporabo informacijsko komunikacijskega sistema zaščite in reševanja za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči po tem členu.