Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP)

Interoperabilnost pomeni sposobnost vseevropskega železniškega sistema, da zagotovi varen in neprekinjen promet vlakov ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti teh prog. To sposobnost zagotavlja združljivost posameznih podsistemov in temelji na celotnem sklopu pravnih, tehničnih in operativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za zadostitev bistvenim zahtevam iz 12. člena tega zakona. Zagotovljenost bistvenih zahtev se mora stalno preverjati.

Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo, vključitev v obratovanje, obratovanje in vzdrževanje delov vseevropskega železniškega sistema, na področjih uporabe, ki so določena v posamezni tehnični specifikaciji za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI). Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti se nanašajo tudi na strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za izvršilne železniške delavce in delavke (v nadaljnjem besedilu: izvršilni železniški delavci), ki skrbijo za obratovanje in vzdrževanje vseevropskega železniškega sistema. Interoperabilnost se mora zagotavljati v rokih in pod pogoji, kot jih določajo posamezne TSI.

Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti veljajo tudi za regionalne proge in industrijske tire, ki niso del vseevropskega železniškega sistema, in za strokovne, zdravstvene in varnostne zahteve za izvršilne železniške delavce, ki skrbijo za obratovanje teh prog, če to določa predpis, ki ga izda minister.

Pogoji za zagotovitev interoperabilnosti ne veljajo za proge, ki so funkcionalno ločene od ostalega železniškega omrežja in so predvidene izključno za lokalni, mestni in primestni potniški promet, in za tirna vozila, predvidena izključno za lokalni, muzejski ali turistični namen, ki vozijo pod posebnimi pogoji.