1. Za namene te konvencije izraz “rezident države pogodbenice” pomeni:
a)
katerokoli osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave, kraja ustanovitve ali kateregakoli drugega podobnega merila;
b)
tisto državo ali njeno politično enoto ali lokalno oblast ali katerokoli agencijo ali institucijo take države, enote ali oblasti.
2. Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se status posameznika določi na naslednji način:
a)
posameznik se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima posameznik na razpolago stalno prebivališče v obeh državah, se posameznik šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);
b)
če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima posameznik središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se posameznik šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;
c)
če ima posameznik običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se posameznik šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;
d)
če je posameznik državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.
3. Kadar je zaradi določb prvega odstavka družba rezident obeh držav pogodbenic, se šteje, da je samo rezident države, katere državljan je.
4. Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik ali družba, rezident obeh držav pogodbenic, si pristojna organa držav pogodbenic s skupnim dogovorom prizadevata rešiti vprašanje in določiti način uporabe konvencije za to osebo.