1.1.
Kazanje rezultata meritve
Prostorninski deleži plinskih sestavin morajo biti izraženi v % vol. za CO, CO(2) in O(2) ter v ppm vol. za HC. Simboli za enote morajo biti nedvoumno pripisani h kazanju, kot so: "% vol. CO", "% vol. CO(2)", "% vol. O(2)", in "ppm vol. HC".
Najmanjša merilna območja kazanja, ki jih je še mogoče deliti, so:
-----------------------------------------------------------------------
CO CO(2) O(2) HC
-----------------------------------------------------------------------
Razred I 0–5% vol. 0–16% vol. 0–21% vol. 0–2000 ppm vol.
Razred II 0–7% vol. 0 – 16% vol. 0–21% vol. 0–2000 ppm vol.
-----------------------------------------------------------------------
1.3.
Razločljivost kazanja
1.3.1.
Vrednosti razdelkov na analogni skali in skalne oznake
Vrednosti razdelkov za analogni prikaz morajo biti 0,1 ali 0,2% vol. za CO, CO(2) in O(2) ter 10 ali 20 ppm vol. za HC. Najmanjša dolžina razdelka skale mora biti 1,25 mm. Debelina igle kazalca ne sme biti večja od četrtine dolžine razdelka skale. Igla kazalca mora prekrivati najmanj eno tretjino najkrajše oznake in mora biti jasno vidna. Graduacija mora biti označena s številkami, ki so visoke najmanj 5 mm in oblikovane tako, da napačno razlaganje ni mogoče.
Številke pri digitalnem prikazu morajo biti visoke najmanj 5 mm. Najmanj pomembna številka na prikazalniku mora imeti enako ali boljšo razločljivost, kot so naslednje vrednosti:
-----------------------------------------------------------------
CO CO(2) O(2) HC
-----------------------------------------------------------------
Razred I 0,01% vol. 0,1% vol. * 1 ppm vol.
Razred II 0,05% vol. 0,1% vol. 0,1% vol. 5 ppm vol.
-----------------------------------------------------------------
* 0,02% vol. za vrednosti merjene veličine <=4% vol., zunaj tega območja pa 0,1% vol.
1.4.1.
Mejni lastni pogreški
Za merilo pod referenčnimi pogoji, določenimi v točki 1.5.1., veljajo naslednji mejni pogreški:
--------------------------------------------------------------------------------------
Tisti, CO CO(2) O(2) HC
ki je
večji
--------------------------------------------------------------------------------------
Razred 0 a + / - 0,03% vol. + / - 0,4% vol. + / - 0,1% vol. + / - 10 ppm vol
b + / - 3% + / - 4% + / - 3% + / - 5%
Razred I a + / - 0,06% vol. + / - 0,4% vol. + / - 0,1% vol. + / - 12 ppm vol.
b + / - 3% + / - 4% + /- 3% + / - 5%
Razred II a + / - 0,15% vol. + / - 0,5% vol. + / - 0,2% vol. + / - 20 ppm vol
b + / - 5% + / - 5% + / - 5% + / - 5%
--------------------------------------------------------------------------------------
a: absolutni pogrešek kazanja merila
b: relativni pogrešek kazanja merila
1.4.2.
Mejni pogreški ob prvi overitvi
Ob prvi overitvi veljajo za merilo pod nazivnimi obratovalnimi pogoji, določenimi v točki 1.5.2., naslednji mejni pogreški:
---------------------------------------------------------------------------------------
Tisti, CO CO(2) O(2) HC
ki je
večji
---------------------------------------------------------------------------------------
Razred 0 a + / - 0,03% vol. + / - 0,5% vol. + / - 0,1% vol. +/ - 10 ppm vol.
b + / - 5% + / - 5% + / - 5% + / - 5%
Razred I a + / - 0,06% vol. + / - 0,5% vol. + / - 0,1% vol. + / - 12 ppm vol.
b + / - 5% + / - 5% + / - 5% + / - 5%
Razred II a + / - 0,2% vol. + / - 1% vol. + / - 0,2% vol. + / - 30 ppm vol.
b + / - 10% + / - 10% + / - 10% + / - 10%
----------------------------------------------------------------------------------------
a: absolutni pogrešek kazanja merila
b: relativni pogrešek kazanja merila
1.4.3.
Mejni pogreški ob naslednji overitvi
Mejni pogreški ob naslednji overitvi so enaki dovoljenim pogreškom ob prvi overitvi.
1.5.1.
Referenčni pogoji:
a) temperatura: 20 °C ±2 °C
b) relativna vlaga: 55% (5%
c) atmosferski tlak: stabilni okoljni
d) omrežna napetost: nazivna napetost ±2%,
nazivna frekvenca ±1%
e) prisotnost vplivnih nobenih, razen merjenih
plinskih sestavin: veličin v N2
1.5.2.
Nazivni obratovalni pogoji
a) temperatura: 5 °C do 40 °C
b) relativna vlaga: do 90%
c) atmosferski tlak: razred I: 860 do 1060 hPa
razred II: okoljski ±25 hPa
d) sprememba omrežne –15% do +10% nazivne
nazivne napetosti: frekvence: ±2%
Če merilo napaja baterija, mora biti napajanje v mejah specifikacij proizvajalca. Če ima merilo prenosni generator za napajanje, morajo biti zahteve zanj skladne s specifikacijami za omrežno napetost.
1.5.3.
Vpliv drugih plinov, ki niso merjena veličina
Merilo mora biti načrtovano tako, da na meritve ne morejo za več kot polovico vrednosti mejnega pogreška ob prvi overitvi vplivati druge plinske sestavine, ki niso merjena veličina, če so ti plini navzoči v naslednjih največjih prostorninskih deležih:
16% vol. CO(2), 6% vol. CO, 10% vol. O(2), 5% vol. H(2), 0,3% vol. NO, 2000 ppm vol. HC (kot n-heksan), vodni hlapi do nasičenja.
Prisotnost H(2) ni potrebna pri uporabi infrardeče tehnike ali za preskušanje celice za meritev O(2).
Pomembne napake, opredeljene v točki 2.20 OIML R 99, se ne smejo zgoditi oziroma jih s pripravami za preverjanje ne smejo odkriti in se nanje odzvati zaradi naslednjih motenj:
b)
kratkotrajne redukcije toka,
c)
sunkov omrežne napetosti,
d)
elektrostatične razelektritve,
e)
elektromagnetnega polja,
f)
magnetnega polja omrežne frekvence,
g)
vibracij (samo za prenosno merilo).
Pri merjenju CO, CO(2) in HC mora merilo, ki vključuje tudi določen sistem priprave plina, v najmanj 15 sekundah od spremembe s plina z vsebnostjo nič, pokazati 95% končne vrednosti, določene s kalibracijskimi plini.
Pri merjenju O(2) mora merilo v 60 sekundah po spremembi od zraka do kalibracijskega plina brez kisika pokazati vrednost, ki se za manj kot 0,1% vol. razlikuje od končne vrednosti.
Po ogrevalnem času mora merilo izpolnjevati meroslovne zahteve, navedene v tem pravilniku.
Merilo razreda I mora imeti način za preprečevanje kazanja merjenih prostorninskih deležev plina med ogrevalnim časom.
Ogrevalni čas za merilo razreda II ne sme biti daljši od 30 minut.
1.9.
Ekvivalenčni faktor propana/heksana
Delež ogljikovodikov mora biti izražen v ekvivalentu ppm vol. n-heksana (C(6)H(14)). Merilo je mogoče naravnati s pomočjo propana (C(3)H(8)), zato mora biti na vsakem merilu stalno in jasno označen ali lahko prikazljiv konverzijski faktor, tako imenovani "ekvivalenčni faktor C(3)/C(6)" ali PEF. Kot alternativna možnost je dovoljeno prikazovanje vrste konverzijskih faktorjev, ki naj bi ustrezali pripadajočim koncentracijam. Konverzijski faktor ali faktorje mora za vsako merilo navesti proizvajalec do treh pomembnih številk natančno. Če je element, ki je občutljiv na plin, zamenjan ali popravljen, je treba merilu priložiti nov konverzijski faktor oziroma faktorje.
Pri merilih z enim samim konverzijskim faktorjem se vrednosti merjenja, ki jih dobimo, če preskušamo z n-heksanom, ne smejo razlikovati za več, kot je veljavni mejni pogrešek od krivulje, ugotovljene s propanom.
Pri merilih, ki lahko prikazujejo vrsto konverzijskih faktorjev, se vrednosti merjenja, ki jih dobimo, če preskušamo z n-heksanom, ne smejo za več kot polovico vrednosti veljavnega mejnega pogreška razlikovati od krivulje, ugotovljene s propanom.
Vrednost tega faktorja je ponavadi med 0,490 in 0,540.
Merila, ki so opremljena s kazalnikom lambde, morajo ustrezno izračunavanje izvajati s standardizirano formulo, navedeno v OIML R 99, d odatek F.
Za vrednosti lambda med 0,8 in 1,2 mejni pogrešek, izračunan glede na razločljivost in uporabo določene formule, ne sme presegati 0,3%.
Vrednost lambda mora biti prikazana digitalno s 4 decimalnimi mesti in označena z ustreznim simbolom ali znakom (npr. lambda ali λ= x.xxxx).
1.11.
Časovna stabilnost ali lezenje
Če se merilo uporablja v skladu z navodili proizvajalca, morajo meritve, ki jih merilo opravi v stabilnih pogojih okolja in po naravnavanju s pomočjo kalibracijskega plina ali s pomočjo interne priprave za naravnavanje, ostati znotraj mejnih pogreškov ob prvi overitvi za obdobje najmanj 4 ur, ne da bi bila potrebna ponovna uporaba kalibracijskega plina ali ponovna interna naravnavanja. Če je merilo opremljeno s sredstvom za kompenziranje lezenja, kot je na primer avtomatsko ničliranje ali avtomatsko interno naravnavanje, izvajanje teh naravnavanj ne sme povzročiti kazanja, ki bi ga lahko zamešali z meritvijo zunanjega plina.
Za 20 zaporednih meritev iste mešanice kalibracijskega plina, ki jih izvede ista oseba z istim merilom v relativno kratkih časovnih presledkih, preskušano standardno odstopanje 20 rezultatov ne sme biti večje od ene tretjine modula mejnega pogreška ob prvi overitvi, vzeto iz točke 1.4.2. za ustrezno mešanico plina.