(1)
Vodno telo ali skupina teles podzemne vode pridobi status območja degradiranega okolja, na katerem je treba skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja, začeti izvajati sanacijske ukrepe, če:
-
ima slabo kemijsko stanje ali
-
je v okviru monitoringa kakovosti podzemne vode ugotovljeno, da se njegov trend onesnaženosti pomembno in trajno povečuje pri najmanj enem od parametrov podzemne vode.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko določi status območja degradiranega okolja vodnemu telesu ali skupini vodnih teles tudi zaradi naraščanja časovne vrste reprezentativnih agregiranih vrednosti enega ali več parametrov, če iz ocene stroškov ukrepov preprečevanja onesnaževanja ali odprave posledic onesnaženosti podzemne vode sledi, da so ti stroški manjši od stroškov sanacijskih ukrepov, katerih izvajanje bi se začelo potem, ko bi trend onesnaženosti dosegel stanje pomembnega in trajnega povečevanja v skladu z določbami prvega odstavka prejšnjega člena.
(3)
Status območja degradiranega okolja, na katerem je treba skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja, začeti izvajati sanacijske ukrepe, pridobi tudi del vodnega telesa podzemne vode, če je na merilnem mestu, ki je na območju tega dela vodnega telesa, letna aritmetična srednja vrednost najmanj enega parametra presegla standard kakovosti podzemne vode.