43. člen
(Tirni stik)
(1)
Tirni stik je mesto v klasičnem tiru, kjer se spajata dve tirnici. Klasični tir se lahko vgrajuje le na stranskih postajnih ali industrijskih tirih oziroma v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji, predpisani s tem pravilnikom.
(2)
Standardna oblika tirnega stika je podprti stik z ravnima spojkama na dvojnih pragih. Pri obnovi stranskih postajnih tirov je dopustna tudi uporaba nestandardnih stikov.
(3)
Na stikih se tirnice spajajo s spojkami. Tirnice na mostovih določenih dolžin in konstrukcij se lahko spajajo tudi z dilatacijskimi napravami. Tirnice različnih oblik se lahko spajajo le z varjenjem.
(4)
Stiki tirnic morajo biti pravokotni. Pravokotnost se preverja na poljubno izbranih mestih. Dovoljeno odstopanje v premi je 20 mm in v krivini 20 mm z dodatkom polovice vrednosti prve skrajšave vgrajenih tirnic, vendar največ 30 mm.
(5)
Na tirnem stiku se morata vozna robova in tekalni površini tirnic ujemati po smeri in višini. Posedenost stikov ter višinska in stranska neravnost voznih površin tirnic se preverja z 2 m dolgim jeklenim ravnilom. Dopustna posedenost stikov je 2 mm, dopustna višinska ali stranska neravnost voznih površin pa 0,5 mm.
(6)
Tirni stiki se ne smejo nahajati:
(7)
Tirni stiki morajo biti oddaljeni najmanj 4 m od parapetnih zidov ali od stebrov mostov ali prepustov. Pri nivojskih prehodih mora biti tirni stik oddaljen najmanj 5 m od roba cestišča.
(8)
Pri vgrajevanju tirnic na klasičnem tiru je treba na tirnem stiku zagotoviti dilatacijo. Največja konstrukcijsko možna dilatacija je 20 mm, dejansko potrebna dilatacija pa se izračuna z upoštevanjem upora tira, dolžine tirnic in temperature polaganja po naslednjih enačbah:
(9)
Tirnice na klasičnem tiru se praviloma vgrajujejo v temperaturnem intervalu od 0 do 35 (C. Če se vgrajujejo pri temperaturah, pri katerih je izračunana dilatacija manjša od 2 mm ali večja od 18 mm, je treba tirnice sprostiti, dilatacije pa ponovno urediti v ustreznem temperaturnem intervalu.