20. člen
(stroški in izdatki, ki se vštevajo v carinsko vrednost)
(1)
Pri ugotavljanju carinske vrednosti v skladu s 16. členom tega zakona se v carinsko vrednost prištejejo naslednji stroški in izdatki, če le-ti še niso zajeti v dejansko plačani ali plačljivi ceni:
1.
provizije posrednikov in druge provizije, razen nakupnih provizij,
2.
stroški embalaže, ki jo je mogoče obravnavati kot del blaga,
3.
stroški embalaže in sicer stroški za material in delo,
4.
naslednji stroški dostave do kraja vnosa na carinsko območje:
(a)
stroški prevoza in zavarovalnine za uvoženo blago in
(b)
stroški natovarjanja, pretovarjanja in manipulacije, ki so nastali v zvezi z dobavo uvoženega blaga;
5.
sorazmerni del vrednosti surovin, reprodukcijskega materiala in delov za vdelavo, kupljenih v tujini, ki jih je kupec zagotovil brezplačno ali po znižani ceni in so bili uporabljeni pri proizvodnji uvoženega blaga;
6.
sorazmerni del vrednosti drugega blaga, ki ga je kupec zagotovil brezplačno ali po znižani ceni in je bilo uporabljeno pri proizvodnji uvoženega blaga;
7.
sorazmerni del vrednosti orodja, kalupov, matric in podobnih proizvodov, ki jih je kupec zagotovil brezplačno ali po znižani ceni in so bili uporabljeni pri proizvodnji uvoženega blaga;
8.
nadomestila in stroški v zvezi z licenčninami, ki jih kupec plača neposredno ali posredno, če je prodaja pogojena s takšnim plačevanjem;
9.
del zneska, dosežen z nadaljnjo prodajo, odstopom ali uporabo uvoženega blaga, ki se neposredno ali posredno plača prodajalcu;
10.
sorazmerni del vrednosti storitev, opravljenih v tujini, ki jih kupec posebej plača in so potrebne za proizvodnjo blaga, ki se uvaža. Vrednost storitev ne obsega stroškov raziskav, opravljenih v tujini.
(2)
Nadomestila in stroški za pravico do reprodukcije uvoženega blaga se ne vštevajo v carinsko vrednost blaga.