143. člen
(splošna pravila o carinskem dolgu)
(1)
Carinski dolg pri uvozu blaga nastane s:
(a)
sprostitvijo blaga, ki je zavezano plačilu uvoznih dajatev v prost promet ali
(b)
prepustitvijo takega blaga v postopek začasnega uvoza blaga z delno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev.
(2)
Carinski dolg iz prejšnjega odstavka nastane v trenutku sprejema carinske deklaracije za predvideni postopek.
(3)
Carinski dolžnik za carinski dolg iz prvega odstavka tega člena je deklarant; v primeru posrednega zastopanja je carinski dolžnik tudi oseba za račun katere je deklarant vložil carinsko deklaracijo.
(4)
Če je bila carinska deklaracija za carinski postopek iz prvega odstavka tega člena vložena na podlagi informacije, zaradi katere zakonsko določene uvozne dajatve niso bile obračunane in plačane, se oseba, ki je priskrbela to informacijo oziroma oseba, ki je vedela oziroma bi morala vedeti, da je ta informacija lažna, prav tako šteje za carinskega dolžnika.