Za 77. členom se dodata novi 77.a in 77.b člen, ki se glasita:
Dejanja, ki pomenijo lažjo odvetnikovo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica so:
1.
reklamiranje odvetniške dejavnosti;
2.
iskanje in pridobivanje stranke na odvetniku neprimeren način;
3.
zadržanje strankinih listin, spisov v izvirniku ali prepisu po prenehanju pooblastilnega razmerja s stranko, če stranka zahteva njihovo izročitev;
4.
neizročitev stranki na njeno zahtevo in stroške izdelanih prepisov, osnutkov pisanj in drugih listin pridobljenih v času pooblastilnega razmerja ali neopravičena odklonitev izdelave prepisov listin;
5.
neizstavitev stranki obračuna prejetih in izplačanih denarnih sredstev ali nevestno vodenje finančnega poslovanja za stranko;
6.
nevestno zastopanje stranke, ki pomeni kršitev razmerja med odvetnikom in stranko, ali po uradni dolžnosti postavljenim zagovornikom in obdolžencem;
7.
opustitev obvestila zbornici o preselitvi sedeža odvetniške pisarne;
8.
neplačilo posamezne članarine ali drugih prispevkov zbornici zaporedoma tri mesece, ali v obdobju dvanajstih mesecev štirikrat;
9.
neopravičena odklonitev dolžnosti biti kot predstavnik zbornice navzoč pri preiskavi odvetniške pisarne;
10.
neprimerno ali žaljivo obnašanje ali izražanje pri opravljanju odvetniškega poklica;
11.
opustitev nošenja službenega oblačila pri opravljanju odvetniškega poklica;
12.
vzpostavitev stika s stranko, o kateri ve, da jo zastopa drug odvetnik, brez njegovega privoljenja;
13.
opustitev obvestila odvetniku nasprotne stranke, da se je nanj obrnila nasprotna stranka in o svojem odgovoru stranki;
14.
opustitev plačila izdatkov in nagrade odvetniku za nadomeščanje v skladu z 28. pravilom kodeksa odvetniške poklice etike;
15.
odpoved nadaljnjega zastopanja stranke v neprimernem času ali v okoliščinah, ko bi bilo to za stranko škodljivo;
16.
prevzem zastopanja stranke v času, ko zastopa svojo stranko v sporu z njo, ne da bi jo predhodno seznanil o prevzemu zastopanja;
17.
smešenje, zaničevanje, zmerjanje nasprotne stranke ali grožnje, vse v nasprotju s 55. pravilom kodeksa odvetniške poklicne etike.
Hujše odvetnikove kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica so:
1.
kršitev dolžnosti varovanja poklicne tajnosti;
2.
neopravičena odklonitev zagovora ali zastopanje stranke, kadar ga za zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče ali v skladu s statutom pristojni organ zbornice;
3.
kadar vedoma prevzame zastopanje stranke, pa bi moral po zakonu odkloniti zastopanje;
4.
neizročitev stranki dokazil o prometu strankinih denarnih sredstev s katerim upravlja ali je upravljal odvetnik, če stranka to zahteva;
5.
zaračunavanje stranki višjega plačila za delo kot mu gre po odvetniški tarifi ali zakonu o odvetništvu brez predhodnega pisnega dogovora;
6.
neopravičeno zadrževanje denarnih sredstev, ki jih je prejel za stranko;
7.
ustanovitev podružnice odvetniške pisarne;
8.
omogočanje odvetniškemu pripravniku navidezno opravljanje pripravniške prakse;
9.
opravljanje odvetniškega poklica med začasno prepovedjo opravljanja odvetniškega poklica ali opravljanje del, ki pomenijo izigravanje ukrepa;
10.
nevestno opravljanje dolžnosti začasnega namestnika ali prevzemnika odvetniške pisarne, ki ima za posledico povzročitev škode odvetniku, ki ga nadomešča ali bivšemu odvetniku oziroma njegovim dedičem;
11.
podpiranje ali povezovanje z osebo ali dejavnostjo, ki se za plačilo ukvarjajo z nudenjem pravne pomoči, čeprav nimajo take pravice (podpiranje zakotnega pisaštva);
12.
kršitev delovno-pravne zakonodaje ali pogodbe o zaposlitvi, ki ima za posledico povzročitev škode osebi, ki je pri njem ali odvetniški družbi zaposlena ali opravlja prakso odvetniškega pripravnika ali delo odvetniškega kandidata;
13.
najmanj trikratna storitev lažjih kršitev v obdobju petih let;
14.
storitev naklepnega kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen zapora več kot šest mesecev;
15.
če vedoma, v nasprotju z 22. in 26. pravilom kodeksa odvetniške poklicne etike, prevzame drugemu odvetniku zastopanje njegove stranke;
16.
zastopanje katere od strank, če je odvetnik obravnaval pravni posel za dve ali več strank v sporu o pravnem poslu med njimi;
17.
opravljanje nalog poslovodnega organa, sklenitev pogodbe o zaposlitvi v družbi, katere ustanovitelj ali član je ali zastopanje take družbe, v nasprotju s 45. pravilom kodeksa poklicne odvetniške etike."