(1)
Poravnalec je dolžan spodbujati stranke, da dosežejo sporazum na prvem naroku, če pa je to potrebno, lahko poravnalec organizira še dodatne naroke. Poravnalec je dolžan paziti na to, da je postopek poravnavanja hiter, učinkovit in da poteka brez nepotrebnega zavlačevanja.
(2)
Med posameznimi naroki lahko poravnalec opravi ločene razgovore s strankama. O tem poravnalec napiše uradni zaznamek, v katerem mora izkazati utemeljenost takega razgovora.
(3)
Postopek poravnavanja se konča in se šteje za neuspešnega, če v enem mesecu od prvega naroka sporazum med strankama ni dosežen.