V evidenco volilne pravice se pri volivcu vnesejo in zbirajo naslednji podatki:
-
zakon, na katerega se podpora pobudi nanaša, podatek o osebnem imenu oziroma nazivu predlagatelja referenduma in datum, ko je bila pobuda vložena, ter oznako in datum preverjanja podpor pobudi;
-
zakon, na katerega se podpora zahtevi nanaša, podatek o osebnem imenu oziroma nazivu predlagatelja referenduma, oznaka in datum pričetka in zaključka zbiranja podpor;
-
podpis volivca v podporo zahtevi, razen v primerih iz četrtega, petega, šestega ali devetega odstavka 16.b člena tega zakona, ko se v evidenco volilne pravice vnese podpisani obrazec podpore;
-
datum vnosa podatkov o podpori, pobudi oziroma zahtevi v evidenco volilne pravice ter pristojni organ vnosa in uradna oseba, ki je izvedla vnos.
Podatki iz prejšnjega odstavka se lahko iz evidence volilne pravice posredujejo na zahtevo volivca, ki lahko pridobi le podatek, ki se vodi o njem, ali na zahtevo sodišča.
Ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, na zahtevo predlagatelja referenduma in v skladu z dogovorom s predlagateljem referenduma, vendar ne več kot enkrat dnevno, sporoča predlagatelju referenduma število podpor, vnesenih v evidenco volilne pravice, po posameznih upravnih enotah in število podpor, oddanih prek državnega portala eUprava. Najpozneje četrti dan po poteku roka za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice, predlagatelju referenduma izda potrdilo o skupnem številu podpor v evidenci volilne pravice ter hkrati o tem obvesti državni zbor.
Podatki iz prvega odstavka tega člena se po poteku petnajstih dni od datuma zadnjega dneva preverjanja podpor pobudi oziroma od zaključka roka za zbiranje podpisov za podporo zahtevi blokirajo in se nato hranijo še pet let, potem pa brišejo. Dostop do blokiranih podatkov je dovoljen pristojnim državnim organom zaradi preiskovanja storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, ali na zahtevo sodišča.