246. člen
(referenčni znesek)
(1)
Glavni zavezanec lahko uporablja skupno zavarovanje ali lahko opusti predložitev zavarovanja do višine referenčnega zneska zavarovanja.
(2)
Za uporabo prvega odstavka tega člena se naredi izračun zneska carinskega dolga, ki bi lahko nastal za vsak prevoz v tranzitu. Kadar potrebni podatki niso na voljo, se predpostavlja, da je ta znesek 1.500.000 tolarjev, razen če informacije, ki jih poznajo pristojni organi, ne privedejo do drugačne številke.
(3)
Referenčni znesek zavarovanja mora biti enak višini carinskega dolga, ki bi lahko nastal v zvezi z blagom, ki ga glavni zavezanec predloži v tranzitni postopek, v obdobju najmanj enega tedna.
(4)
Urad zavarovanja določi višino zavarovanja v sodelovanju z zadevno stranko glede na:
a)
informacije o blagu, ki ga je stranka prevažala v preteklosti, in ocenjeni obseg nameravanih prevozov v tranzitu, kot je med drugim razviden iz njene komercialne dokumentacije in računovodskih evidenc in
b)
najvišjih carinskih stopenj, ki veljajo pri uvozu blaga na carinsko območje.
(5)
Urad zavarovanja letno preveri referenčni znesek zavarovanja, pri čemer upošteva zlasti informacije, ki jih pridobi od uradov odhoda, in ga po potrebi spremeni.
(6)
Glavni zavezanec zagotovi, da carinski dolg, ki bi lahko nastal v zvezi z blagom ne presega referenčnega zneska, pri čemer upošteva tudi vse prevoze, za katere postopek še ni končan.
(7)
Če se referenčni znesek zniža pod raven, ki zadostuje za kritje carinskih dolgov, ki bi lahko nastali v tranzitu, glavni zavezanec o tem obvesti urad zavarovanja.