(1)
Kot minske vrtine velikega premera se štejejo vrtine s premerom večjim od 51 mm.
(2)
Za vsako razstreljevanje z minskimi vrtinami velikega premera je poleg načrta razstreljevanja potrebno sestaviti zapisnik o opravljenem razstreljevanju. Načrt razstreljevanja mora biti usklajen s tehnično dokumentacijo za eksploatacijo.
(3)
Dolžina mašila se mora določiti v načrtu razstreljevanja glede na linijo najmanjšega odpora oziroma po formuli:
ali glede na premer minske vrtine (D) po formuli:
m = dolžina mašila – čepa v metrih;
W = dolžina linije najmanjšega odpora – izbojnice v metrih;
D = premer minske vrtine v metrih.
(4)
Za koeficiente v zgornjih formulah se morajo vzeti večje vrednosti v primerih, kadar je večja nevarnost razmeta odstreljenega materiala. Mašilo, ki znotraj minske vrtine ločuje posamezne dele eksplozivnega polnjenja, mora biti izdelano iz inertnega materiala. Posamezni deli minskega polnjenja so lahko med seboj ločeni tudi z zrakom s tako imenovano zračno blazino.