Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek poslovni subjekt in zasebni delodajalec, ki zaposluje delavce:
-
če ne vloži prijave pričetka poslovanja, prijave prenehanja poslovanja ali prijave sprememb v poslovanju poslovnega subjekta oziroma zasebnega delodajalca ali če jo vloži po izteku predpisanega roka;
-
če ne vloži prijave v zavarovanje, odjave iz zavarovanja ali prijave sprememb med zavarovanjem ali če jo vloži po izteku predpisanega roka;
-
če ne vloži prijave podatkov o ugotovljeni zavarovalni dobi in ugotovljeni plači oziroma osnovah ter nadomestilih plače, ali če jo vloži po izteku predpisanega roka;
-
če ne vloži prijave spremembe podatkov o zavarovalni dobi in plači oziroma osnovah ter nadomestilih plače, ali če jo vloži po izteku predpisanega roka.
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje zasebni delodajalec, ki zaposluje od enega do pet delavcev in stori prekršek iz prve ali druge alinee prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek dajalec podatkov, ki pooblaščeni osebi zavoda pri preverjanju pravilnosti prijavljenih podatkov ne omogoči vpogleda v dokumentacijo.
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje samostojni zavezanec za prispevek, ki stori prekršek iz prve ali druge alinee prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pri poslovnemu subjektu oziroma zasebni delodajalec, ki ne zaposluje delavcev in, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek dajalec podatkov oziroma odgovorna oseba pri poslovnemu subjektu, če so v prijavah podatkov za matično evidenco vpisani nepravilni podatki.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v nasprotju z 59. členom tega zakona.