Posamezen, zelo poškodovan del telesa (v nadaljevanju: organ) se oceni z do 30% nižjim odstotkom invalidnosti, kot je v seznamu določen za popolno izgubo (amputacijo) tega organa.
Organ, ki je tako okvarjen, da je funkcijsko popolnoma neraben, se lahko oceni z enakim odstotkom invalidnosti, kot je v seznamu določen za popolno izgubo (amputacijo) organa.
Če je na posameznem organu ali delu telesa več okvar, skupen odstotek ne more biti enak ali višji od odstotka, ki se uporablja za amputacijo.
Odstotek invalidnosti za amputirano nogo ali roko se poveča za 10%, če krn ni primeren za protezo.