(1)
Homologacijski organ podeli homologacijo vozila tipom vozil, sistemov, samostojnih tehničnih enot ali sestavnih delov, ki izpolnjujejo tehnične zahteve ustreznih tehničnih specifikacij oziroma ustrezne tehnične specifikacije, in ki ustrezajo opisu proizvajalca, izdelanem skladno s seznamom iz Priloge I tega pravilnika.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek pa mora homologacijski organ zavrniti podelitev homologacije, če ugotovi, da vozilo, sistem, samostojna tehnična enota ali sestavni del kljub izpolnjevanju vseh ustreznih tehničnih zahtev predstavlja večje tveganje za varnost cestnega prometa.
(3)
Podeljene homologacije iz prvega odstavka tega člena so veljavne in so na njihovi podlagi dovoljeni registracija vozil oziroma dajanje v promet in začetek uporabe vozil, njihovih sistemov, samostojnih tehničnih enot in sestavnih delov do izdaje novih, dopolnjenih oziroma spremenjenih tehničnih specifikacij. V teh tehničnih specifikacijah se opredeli rok veljavnosti homologacij, podeljenih pred njihovo uveljavitvijo.
(4)
Kadar sistem, samostojna tehnična enota ali sestavni del, ki je predmet homologacije, opravlja svojo funkcijo ali ima določeno lastnost le v povezavi z drugimi deli vozila in je zato skladnost z eno ali več zahtevami mogoče preverjati samo v primeru, če sistem, samostojna tehnična enota ali sestavni del, ki ga je treba homologirati, deluje v povezavi z drugimi deli vozila (dejanskimi ali simuliranimi), je treba obseg homologacije sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ustrezno omejiti. V takem primeru mora certifikat o homologaciji navesti omejitve pri uporabi in morebitna navodila za vgradnjo. Upoštevanje teh omejitev in pogojev je treba preveriti ob homologaciji vozila.