Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT)

Tuja podjetja lahko v Republiki Sloveniji izvajajo čezmejne storitve z napotenimi delavci v primeru, da so izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in z drugimi predpisi.

Čezmejnih storitev z napotenimi delavci ni dopustno izvajati, kadar se po mednarodnih sporazumih ali predpisih Republike Slovenije zahteva tržna prisotnost tujih podjetij.

Izvajalec tuje storitve v Republiki Sloveniji je tuje podjetje, ki storitve izvaja v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pogodbe z naročnikom iz Republike Slovenije, ki so mu storitve namenjene.

Tuje podjetje lahko izvaja storitve z napotenimi delavci, ki so že najmanj eno leto zaposleni pri njem. Posameznemu napotenemu delavcu se lahko dovoljenje za delo izda večkrat, vendar največ za tri mesece v koledarskem letu. V primeru, ko se zaradi objektivnih razlogov izvajanje pogodbe podaljša, se lahko dovoljenje za delo podaljša za največ en mesec.

Dovoljenje za delo tujca se izda na vlogo tujega delodajalca – izvajalca storitve, ki je v skladu s tem zakonom dolžan izvesti tudi prijavo dela tujcev. Dovoljenje za delo se izda v okviru kvote, določene za napotene tujce.

Tuji delodajalec lahko za napotene delavce zaprosi za dovoljenje za delo, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti, in priloži pisno izjavo, da bo v času izvajanja storitev na ozemlju Republike Slovenije delavcem zagotavljal delovnopravne pogoje v skladu s slovensko zakonodajo.

V skladu z določbo prejšnjega odstavka je tuji delodajalec napotenemu delavcu dolžan zagotoviti minimalne pravice v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, minimalnim letnim dopustom, plačo, varnostjo in zdravjem pri delu in posebnim varstvom delavcev po določbah zakona in kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo, oziroma kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kadar je to za tujce ugodnejše.

Podrobnejša navodila za preverjanje izpolnjevanja pogojev iz šestega in sedmega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarsko sodelovanje s tujino, oziroma ministrom, pristojnim za področje dejavnosti.

Posamezna pogodba iz tretjega odstavka tega člena se lahko izvaja največ tri mesece. Izvajanje pogodbe se lahko izjemoma podaljša, če izvajalec in naročnik dokažeta, da pogodbe zaradi objektivnih razlogov (višja sila, zamuda pri izvedbi del, ki so vezana na dela, določena v pogodbi, ipd.) ni bilo mogoče izvesti v treh mesecih.

V izjemnih primerih, ko je storitev posebnega pomena za državo in je naročnik storitve organ državne uprave, drug državni organ ali organ lokalne samouprave oziroma nosilec javnega pooblastila, se lahko storitev izvaja daljši čas, kot je določen v prejšnjem odstavku, ne glede na to, ali se zahteva tržna prisotnost. Pred vložitvijo vloge za izdajo dovoljenj za delo mora naročnik storitve, na podlagi utemeljene obrazložitve, pridobiti pisno soglasje ministrstva, pristojnega za delo, ki v soglasju z ministrstvom, pristojnim za področje dejavnosti, odloči o utemeljenosti izvajanja storitve za daljši čas ter določi čas izvajanja storitve in število napotenih delavcev, ki bodo storitev izvajali.

Minister, pristojen za delo, lahko v primerih, ko ni vzajemnosti (dejanska vzajemnost) prepove oziroma omeji čezmejno izvajanje tujih storitev z napotenimi delavci, na podlagi predhodno pridobljenega mnenja ministra, pristojnega za gospodarsko sodelovanje s tujino, oziroma ministra, pristojnega za področje dejavnosti, pristojne zbornice in reprezentativnih sindikatov na ravni države, če bi nadaljnje izvajanje storitev negativno vplivalo na stanje zaposlenosti, možnost konkuriranja domačih ponudnikov na tujih trgih, ali imelo druge škodljive posledice za trg dela.

Obstoj vzajemnosti se domneva do dokaza o nasprotnem, v primeru dvoma je merodajno stališče ministra, pristojnega za delo.