(1)
Tveganjem prilagojeni zneski izpostavljenosti do odprtih kolektivnih naložbenih podjemov (v nadaljevanju: investicijskih skladov) se izračunajo v skladu z metodami iz četrtega do enajstega odstavka tega člena.
(2)
Zneski pričakovanih izgub za izpostavljenosti do investicijskih skladov se izračunajo v skladu z metodami iz 57., 63., 88., 106., 129. in 143. do 145. člena tega sklepa.
(3)
Za namen tega sklepa izpostavljenost do investicijskega sklada zajema osnovne izpostavljenosti investicijskega sklada.
(4)
Banka mora izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti za izpostavljenosti do investicijskih skladov v skladu z minimalnimi zahtevami tega sklepa in ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
(a)
investicijski sklad izpolnjuje merila iz prvega odstavka 33. člena sklepa o standardiziranem pristopu in
(b)
banka pozna vse ali dele izpostavljenosti investicijskega sklada.
Za del izpostavljenosti investicijskega sklada, ki ga banka ne pozna ali ga ne more poznati, kar velja še zlasti za primere, kjer bi bilo za namen izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti in zneskov pričakovane izgube v skladu z minimalnimi zahtevami tega sklepa za banko pretirano obremenjujoče poznati vse izpostavljenosti investicijskega sklada, banka izračuna povprečne tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu z devetim odstavkom tega člena.
(5)
Če banka izpolnjuje pogoje iz točk (a) in (b) četrtega odstavka tega člena glede izpostavljenosti do investicijskega sklada, vendar ne izpolnjuje minimalnih zahtev tega sklepa glede izračuna tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za vse ali za dele izpostavljenosti investicijskega sklada, mora izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu z naslednjimi pristopi:
(a)
za izpostavljenosti investicijskega sklada, ki spadajo v kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov iz točke (e) prvega odstavka 17. člena tega sklepa, pristop enostavnih uteži tveganja iz 133. člena tega sklepa;
(b)
za vse druge izpostavljenosti investicijskega sklada, standardizirani pristop, ob upoštevanju naslednjega:
-
za neocenjene izpostavljenosti s pripadajočo utežjo tveganja ali izpostavljenosti s stopnjo kreditne kvalitete, ki jim je dodeljena najvišja utež tveganja za posamezno kategorijo izpostavljenosti, se utež tveganja pomnoži s faktorjem 2, pri čemer tako pomnožena utež tveganja ne sme biti višja od 1250%;
-
za vse ostale izpostavljenosti se utež tveganja pomnoži s faktorjem 1,1, pri čemer tako pomnožena utež tveganja ne sme biti nižja od 5%.
Če banka za namene iz točke (a) tega odstavka ne more razlikovati med izpostavljenostmi iz naslova naložb v kapital nejavnih družb, lastniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, in drugih lastniških instrumentov, mora obravnavati zadevne izpostavljenosti kot izpostavljenosti iz naslova drugih lastniških instrumentov. Ne glede na 157. člen tega sklepa, se lahko za izpostavljenosti iz točke a) tega odstavka, skupaj z neposrednimi izpostavljenostmi iz naslova lastniških instrumentov, ob upoštevanju nepomembnosti iz prvega odstavka 11. člena tega sklepa, uporablja standardizirani pristop.
(6)
Če banka ne izpolnjuje pogojev iz točk (a) ali (b) četrtega odstavka tega člena glede izpostavljenosti do investicijskega sklada, mora izračunati tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu s pristopom enostavnih uteži tveganja iz 133. člena tega sklepa ter ob upoštevanju sedmega in osmega odstavka tega člena.
(7)
Če banka, glede na šesti odstavek tega člena, ne more razlikovati med izpostavljenostmi iz naslova naložb v kapital nejavnih družb, lastniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, in drugih lastniških instrumentov, mora izpostavljenosti investicijskega sklada obravnavati kot izpostavljenosti iz naslova drugih lastniških instrumentov.
(8)
Glede na šesti odstavek tega člena mora banka izpostavljenosti investicijskega sklada, ki niso izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, razporediti v podkategorije (naložbe v kapital nejavnih družb, lastniški instrumenti, s katerimi se trguje na borzi in drugi lastniški instrumenti) iz prvega odstavka 133. člena tega sklepa, vse druge izpostavljenosti pa dodeliti podkategoriji drugih lastniških instrumentov.
(9)
Namesto pristopa iz šestega do osmega odstavka tega člena lahko banka izračuna povprečne tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu s pristopoma iz točk (a) in (b) petega odstavka tega člena. Ob upoštevanju pristopov iz prejšnjega stavka lahko izračun in poročilo povprečnih tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti za banko opravi zunanji izvajalec, pri čemer mora banka zagotoviti pravilnost njegovega izračuna in poročila.
(a)
za izpostavljenosti investicijskega sklada, ki spadajo v kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov točke (e) prvega odstavka 17. člena tega sklepa, pristop enostavnih uteži tveganja iz 133. člena tega sklepa. Če za navedene namene banka ne more razlikovati med izpostavljenostmi iz naslova naložb v kapital nejavnih družb, lastniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, in drugih lastniških instrumentov, mora obravnavati zadevne izpostavljenosti kot izpostavljenosti iz naslova drugih lastniških instrumentov.
(b)
za vse druge izpostavljenosti, standardizirani pristop, ob upoštevanju naslednjih sprememb:
-
izpostavljenosti se razvrstijo v ustrezno kategorijo izpostavljenosti, hkrati pa se jim dodeli utež tveganja za eno stopnjo slabše kreditne kvalitete od stopnje kreditne kvalitete, ki bi se običajno dodelila izpostavljenostim;
-
izpostavljenostim, katerim bi se v standardiziranim pristopu dodelila utež tveganja 150%, se dodeli utež tveganja 200%.
(10)
Izračun in poročilo povprečnih tveganjem prilagojenih zneskov izpostavljenosti iz devetega odstavka tega člena lahko za banko opravi zunanji izvajalec ob upoštevanju pristopov iz točk (a) in (b) devetega odstavka tega člena.
(11)
Banka lahko izračuna povprečne tveganjem prilagojene zneske izpostavljenosti v skladu s pristopoma iz točk (a) in (b) devetega odstavka tega člena samo ob pogoju, da zagotovi pravilnost svojega izračuna ali pravilnost izračuna in poročila zunanjega izvajalca.