(1)
Banka, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za uporabo pristopa IRB, lahko uporabi standardizirani pristop za:
(a)
kategorijo izpostavljenosti do enot centralne ravni držav in centralnih bank, če je število pomembnih nasprotnih strank omejeno in bi uporaba bonitetnega sistema za te stranke pomenila za banko pretirano obremenitev;
(b)
kategorijo izpostavljenosti do institucij, če je število pomembnih nasprotnih strank omejeno in bi uporaba bonitetnega sistema za te stranke pomenila za banko pretirano obremenitev;
(c)
nepomembne poslovne enote, kakor tudi nepomembne kategorije izpostavljenosti, kot so opredeljene v 11. členu tega sklepa;
(d)
izpostavljenosti do enot centralne ravni, regionalne ali lokalne ravni ter do oseb javnega sektorja držav članic pod pogojem, da:
-
ni razlik v tveganju med izpostavljenostmi do enot centralne ravni držav članic in izpostavljenostmi do enot regionalne ali lokalne ravni ter oseb javnega sektorja držav članic zaradi obstoja posebnih javnih mehanizmov in
-
se izpostavljenostim do enot centralne ravni držav članic v standardiziranem pristopu dodeli utež tveganja 0%;
(e)
izpostavljenosti do nasprotne stranke, ki je njena nadrejena družba, njena podrejena družba, podrejena družba njene nadrejene družbe ali družba, s katero je povezana kot je opredeljeno v 29. členu ZBan-1, če je nasprotna stranka institucija ali finančni holding ali mešani finančni holding, finančna institucija, družba za upravljanje ali družba za pomožne storitve, za katero se uporabljajo ustrezne zahteve skrbnega in varnega poslovanja;
(f)
izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov do subjektov iz Republike Slovenije, za katere se v standardiziranem pristopu uporablja utež tveganja 0%, vključno z neposrednimi proračunskimi uporabniki, za katere se lahko uporablja utež tveganja 0%;
(g)
izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov do subjektov v Republiki Sloveniji, ki so nastale na podlagi zakonsko določenih programov za spodbujanje posebnih gospodarskih sektorjev, ki banki zagotavljajo precejšnje subvencije za naložbe in zahtevajo določeno obliko vladnega nadzora in omejitev za naložbe v lastniške instrumente. Uporaba standardiziranega pristopa za take izpostavljenosti je dovoljena, če so te izpostavljenosti enake ali manjše od 10% kapitala banke;
(h)
izpostavljenosti do institucij iz naslova obveznih rezerv pri centralnih bankah držav članic, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 20. členu sklepa o standardiziranem pristopu;
(i)
izpostavljenosti, zavarovane z neposrednimi in posrednimi osebnimi jamstvi enot centralne ravni držav, kot so opredeljena v 39. členu Sklepa o kreditnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o kreditnih zavarovanjih).
(2)
Banka lahko standardizirani pristop uporabi tudi za izpostavljenosti iz točk (f) in (g) prvega odstavka tega člena iz drugih držav članic, če tako obravnavo dopuščajo pristojni nadzorni organi iz zadevnih držav članic.
(3)
Banka lahko standardizirani pristop uporabi tudi za izpostavljenosti iz točke (d) prvega odstavka tega člena iz drugih držav članic, če tako obravnavno dopuščajo pristojni nadzorni organi iz zadevnih držav članic.