21. člen
(Razvrščanje v bonitetne razrede ali skupine)
(1)
Banka mora vzpostaviti posebne opredelitve, procese in merila za razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine v okviru bonitetnega sistema, pri čemer:
(a)
morajo biti opredelitve in merila bonitetnih razredov ali skupin dovolj natančna, da omogočajo osebju, pristojnemu za dodeljevanje bonitetnih ocen, dosledno razvrščanje dolžnikov ali izpostavljenosti s podobnimi tveganji v iste bonitetne razrede ali skupine. Razvrščanje mora biti dosledno v različnih panogah, oddelkih in geografskih lokacijah;
(b)
mora dokumentacija o postopku razvrščanja izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine omogočati tretjim osebam razumevanje razvrščanja izpostavljenosti, ponovitev razvrščanja in vrednotenje primernosti razvrščanja v bonitetne razrede ali skupine;
(c)
morajo biti merila skladna z notranjimi kreditnimi standardi banke in z njenimi politikami za ravnanje s problematičnimi dolžniki in izpostavljenostmi.
(2)
Banka mora pri razvrščanju dolžnikov in izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine upoštevati vse ustrezne informacije. Informacije morajo biti ažurne in omogočati banki predvidevanje prihodnjega gibanja izpostavljenosti. Manj informacij kot ima banka, bolj konzervativne morajo biti njene razvrstitve izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine dolžnikov in izpostavljenosti. Če so zunanje bonitetne ocene glavno merilo banke pri razvrščanju izpostavljenosti v bonitetne razrede ali skupine, mora banka upoštevati še druge ustrezne informacije.
(3)
Banka mora pri razvrstitvah v bonitetne razrede in skupine dokumentirati okoliščine, v katerih se lahko s človeško presojo razveljavijo vhodni podatki ali izidi procesa razvrščanja, in osebje, odgovorno za odobritev teh razveljavitev. Banka mora dokumentirati te razveljavitve in osebe, ki so jih opravile. Banka mora analizirati gibanje izpostavljenosti, katerih razvrstitve so bile razveljavljene.