(1)
Ugotavljanje istovetnosti je postopek, v katerem pravosodni policist ugotovi identiteto obsojenca ob prihodu v zavod zaradi prestajanja kazni zapora in ob izhodu iz zavoda.
(2)
Istovetnost iz prejšnjega odstavka se najprej ugotovi s primerjanjem osebnih podatkov obsojenca na osebni izkaznici ali drugi javni listini, ki vsebuje osebne podatke o obsojencu, s podatki, navedenimi na nalogu za izvršitev kazni, odločbi o premestitvi ali na drugi listini, ki je podlaga za sprejem obsojenca v zavod.
(3)
Če istovetnosti ni mogoče ugotoviti na način iz prejšnjega odstavka, se jo lahko ugotavlja s preverjanjem podatkov s pomočjo drugih oseb, drugih listin, podatkov iz evidenc po tem zakonu ali s primerjavo fotografij.
(4)
V primeru suma, da prestajanja kazni zapora ni nastopila oseba, ki bi morala nastopiti kazen po nalogu za izvršitev kazni, ali v primeru, da istovetnosti ni mogoče ugotoviti na način iz prvega in drugega odstavka tega člena, zavod o tem nemudoma obvesti policijo, ki izvede nadaljnji postopek v skladu s predpisi, ki urejajo postopke policijske identifikacije.
(5)
Pravosodni policist v primeru suma o istovetnosti obsojenca iz prejšnjega odstavka in v postopkih izvrševanja čezmejnega ali mednarodnega sodelovanja, po odredbi direktorja zavoda ali osebe, ki jo on pooblasti, obsojencu odvzame prstne odtise obeh rok.