Zdravnik uporablja pri opravljanju zdravniške službe slovenski jezik, na dvojezičnem mešanem območju italijanske in madžarske narodne skupnosti pa uporablja tudi italijanski oziroma madžarski jezik.
Znanje jezika se dokazuje s spričevalom o končani srednji šoli ali s potrdilom izobraževalnega zavoda.
Prvi odstavek tega člena velja tudi za zdravnika, državljana druge države EU, delodajalec pa v svojih aktih določi stopnjo znanja jezika in način preverjanja izpolnjevanja tega pogoja za posamezna delovna mesta.
Določba drugega odstavka tega člena se ne uporablja za državljane drugih držav EU.