(1)
Upravičenec mora zagotoviti, da bo uvoženo blago v celoti uporabljeno v nadaljnji proizvodnji ali porabljeno na območju upravnih enot navedenih v prvem odstavku 4. člena te uredbe.
(2)
Upravičenci so dolžni voditi evidenco o uporabi blaga uvoženega v skladu z 2. členom te uredbe in carinskim organom, na njihovo zahtevo omogočiti pregled blaga in vpogled v dokumentacijo o uporabi in porabi blaga.
(3)
Upravičenec po tej uredbi mora plačati carino in posebno uvozno dajatev v skladu s carinskimi predpisi:
1.
če je blago odtujil, uporabljal, dal v uporabo izven območij upravnih enot iz prvega odstavka 4. člena te uredbe ali drugače kršil pogoje, v skladu s katerimi je pridobil in uveljavljal oprostitev iz 2. člena te uredbe ali
2.
če je kršil pogoje, v skladu s katerimi je carinski organ za to blago dovolil zahtevano carinsko dovoljeno rabo ali uporabo.
(4)
Pri določitvi carinskega dolga se v primeru iz prejšnjega odstavka upošteva carinska vrednost, ki je bila ugotovljena ob sprejemu carinske deklaracije, na podlagi katere je carinski zavezanec – upravičenec uveljavljal carinsko oprostitev.
(5)
V primeru iz tretjega odstavka tega člena je carinski zavezanec-upravičenec dolžan poleg carinskega dolga plačati tudi zamudne obresti, ki tečejo od dneva nastanka carinskega dolga do dneva izdaje odločbe o plačilu naknadno ugotovljenega carinskega dolga.