(1)
Za delo v delovnem času, ki je za delavca manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
– za deljen delovni čas, za prekinitev več kot 1 uro 15%
– za dežurstvo 20%
– za nočno delo 30%
– za delo preko polnega delovnega časa 30%
– za delo v nedeljo 50%
– za delo na dela proste dneve po zakonu 50%
(2)
Delavcu za čas pripravljenosti na domu pripada nadomestilo plače najmanj v višini 10% osnovne plače delavca.
(3)
Delavcu, ki se zaposli pri delodajalcu po uveljavitvi sprememb te kolektivne pogodbe, pripada dodatek v višini 0,4 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
Delavcu, ki nadaljuje delo pri delodajalcu tudi po uveljavitvi sprememb te kolektivne pogodbe, se štetje let delovne dobe ne pretrga oziroma ne spremeni, zato delavcu še naprej pripada dodatek v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe.
Delovna doba pri zadnjem delodajalcu, ki se upošteva pri izračunu dodatka za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, je delovna doba, ki jo je delavec dosegel pri delodajalcu, izplačevalcu dodatka za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu od veljavnosti tega aneksa dalje.
(4)
Delavcem, ki so določeni za mentorje pripravnikom, pripada za čas, ko to delo opravljajo, dodatek v višini 5% na osnovno plačo.
(5)
Delavcem v proizvodnji pripada v izjemnih primerih dodatek na čas izgubljen med hojo do delovišča. Pogoj je, da je čas potreben za hojo daljši od ene ure, oziroma, da je višinska razlika, ki jo mora premagati večja od 300 m. Dodatek se obračuna po osnovni vrednosti delovne naloge in obračunske postavke po času.