43. člen
(načrtovanje cestne infrastrukture)
(1)
Geometrijski in konstrukcijski elementi ceste in cestnih objektov morajo zagotavljati ustrezne prometnotehnične pogoje za varno uporabo ceste ob načrtovani prometni obremenitvi ceste.
(2)
Urejanje obcestne krajine pri načrtovanju cestne infrastrukture mora upoštevati gradbene in prometnotehnične zahteve, zlasti pa:
1.
stabilnost cestnega telesa in cestnih objektov;
2.
stabilnost zemljišč v obcestju;
3.
prometnotehnične zahteve glede varne vožnje, udobne vožnje, racionalnosti prometa in najmanjše možne škode ob prometnih nesrečah.
(3)
Urejanje obcestne krajine pri načrtovanju cestne infrastrukture mora upoštevati tudi oblikovalske zahteve, in to zlasti z vidika:
1.
oblikovanja reliefa (zaobljanje robov vkopov ali nasipov, neenakomeren naklon nasipov, višinski razmik voznih pasov in podobno);
2.
oblikovanja voda (izogibanje ureditvam, ki poslabšujejo stanje voda in vodnega režima);
3.
oblikovanja rastja (označevanje posebnih okoliščin, optično vodenje, zakrivanje in odkrivanje pogledov, drevoredi in podobno).
(4)
Pri načrtovanju potekov nove cestne infrastrukture, zlasti kolesarskih poti, pešpoti in drugih javnih poti, se prednostno preuči možnost preureditve potekov opuščenih ali obstoječih infrastruktur, poljskih poti ali gozdnih cest.
(5)
Pri načrtovanju cestne infrastrukture se v čim večji meri preprečuje nastajanje optičnih motenj, zlasti bleščanja žarometov vozil z vzporednih cest in nasproti vozečih vozil in bleščanja nizkega sonca.