29. člen
(širitev poselitvenih območij)
(1)
Širitev poselitvenega območja je dopustna kadar smotrnega razvoja in skladnosti urbanih kvalitet ni mogoče zagotoviti z notranjim razvojem naselja in ko so že izkoriščene proste površine oziroma lokacije, ki so primerne za zgostitve, prenovo ali spremembo rabe.
(2)
Pri načrtovanju območja za širitev naselja je treba upoštevati:
1.
tip, položaj in vlogo naselja v omrežju naselij in v odnosu do drugih naselij;
2.
predvideni demografski razvoj;
3.
socialne razmere, posebnosti posameznih družbenih skupin, ki izhajajo iz specifičnih zgodovinskih in družbenih pogojev, ter družbeno sprejemljivost;
4.
strukturno urejenost prostora;
5.
območja naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in zavarovana območja ter območja kulturne dediščine;
6.
stanje zelenih in drugih odprtih bivalnih površin;
7.
prilagajanje naselja naravnim in krajinskim značilnostim prostora;
8.
razporeditev in organizacijo dejavnosti v naselju;
9.
možnost funkcionalnega in morfološkega zgoščanja ter zaokroževanja razpršene gradnje v neposredni bližini poselitvenega območja pod pogoji iz sedmega odstavka 99. člena te uredbe;
10.
funkcionalno oziroma geografsko povezanost zemljišč z obstoječim naseljem;
11.
možnost sanacije komunalne opremljenosti in vzpostavljanja kvalitetnejšega bivalnega in delovnega okolja v obstoječem delu naselja;
12.
možnost priključitve na prometno in energetsko infrastrukturo, infrastrukturo elektronskih komunikacij ter infrastrukturo oskrbe z vodo in odvajanja ter čiščenja odpadne in padavinske vode, skladno s programi opremljanja zemljišč;
13.
kakovost zemljišč za gradnjo;
14.
ocene nevarnosti zaradi naravnih in drugih nesreč, ki dopuščajo varno širitev naselij.
(3)
Pri načrtovanju površin za širitev naselja je treba zagotoviti:
1.
urbanistične, gospodarne in tehnološke rešitve, ki ustrezajo zahtevam predvidenih prostorskih ureditev;
2.
zadostno zmogljivost infrastrukturnega omrežja in zanj potrebne rezervne površine;
3.
prednostno izrabo zemljišč, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov ter ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna;
4.
prednostno sanacijo degradiranih zemljišč;
5.
primerno opremljenost stanovanjskih območij z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi;
6.
ohranjanje kvalitetnih pogledov na obstoječe naselje in na posamezne vedute in dominante znotraj naselja;
7.
možnost gospodarskega razvoja naselja, lokalne skupnosti ali regije, zlasti s ciljem, da bi se zmanjševale regionalne razlike;
8.
izboljšanje urbanistične urejenosti ter ohranjanje, izboljšanje ali oblikovanje nove prepoznavnosti naselja;
9.
oblikovanje roba naselja in povezave naselja z zaledjem;
10.
zaokroževanje naselja v prostorske enote oziroma v logične funkcionalne celote;
11.
vzpostavljanje zelenega sistema;
12.
varovanje okolja.