36. člen
(načrtovanje območij družbene infrastrukture)
(1)
Z načrtovanjem območij družbene infrastrukture, ki obsegajo površine za vzgojo in izobraževanje, šport, zdravstvo, kulturo, javno upravo in opravljanje verskih obredov, je treba zagotavljati:
1.
uresničevanje načela enakih razvojnih možnosti;
2.
zmanjševanje razlik med območji, socialnimi skupinami in družbenimi sloji;
3.
ohranjanje in razvijanje človeškega potenciala in družbene kohezije;
4.
ohranjanje in razvijanje kulturne identitete prebivalstva in prostora;
5.
ohranjanje in razvijanje kulturne raznolikosti.
(2)
Pri načrtovanju območij družbene infrastrukture je treba upoštevati:
1.
zasnovo poselitve v njenem gravitacijskem območju;
2.
demografski razvoj ter druge značilnosti in potrebe prebivalstva;
3.
zasnovo poselitvenega območja ter razporeditev objektov in območij družbene infrastrukture;
4.
socialno mobilnost prebivalstva;
5.
dostopnost z javnim potniškim prometom, peš in podobno;
6.
vrtce in osnovne šole je treba načrtovati tako, da omogočajo peš dostopnost v razdalji od 500–800 m od območij stanovanj ter imajo zagotovljeno varno uporabo in zadostno količino zelenih površin, namenjenih igri in rekreaciji, vzgoji in učenju na prostem ter športni vzgoji.
(3)
V neposredni bližini območij osnovnih, srednjih, višjih in visokih šol ter fakultet je treba zagotoviti:
1.
postajališče javnega potniškega prometa;
2.
varen dostop peš in s kolesi ter urejena parkirišča za kolesa;
3.
urejene odprte in zelene površine za rekreacijo, prosti čas in pouk na prostem.
(4)
Višje in visoke šole, fakultete, znanstvene in razvojnoraziskovalne ustanove in drugo javnokulturno infrastrukturo je treba prednostno načrtovati v območjih mestnih središč, razen če gre za načrtovanje večjega sklopa objektov in programov (univerzitetno območje).
(5)
V univerzitetnih središčih je treba okrepiti podporne dejavnosti, kot so knjižnice in druge kulturne institucije, informacijski centri, študentski domovi, površine za rekreacijo, pripadajoče servisne dejavnosti in podobno. V teh središčih je treba urediti spremljajoče odprte športne in zelene površine.
(6)
Območja površin za šport je treba znotraj poselitvenega območja enakomerno razmeščati in pri tem zagotavljati javno dostopnost in pestrost ponudbe. Pri načrtovanju območij površin za šport je treba zagotoviti 0,5 m2 pokritega (stavbe za dvoranske športe kot so košarkarska, teniška igrišča, zimski bazeni, telovadnice, drsališča in podobno) in 3 m2 nepokritega prostora, namenjenega športni dejavnosti, na prebivalca.