85. člen
(načrtovanje v območjih turizma in rekreacije)
(1)
Pri razvoju obstoječih in načrtovanju novih turističnih in rekreacijskih ali prostočasnih dejavnosti je treba upoštevati:
1.
smiselno prostorsko razporeditev turističnih in rekreacijskih dejavnosti v naselju, regiji oziroma državi; večji turistično-rekreacijski objekti in ureditve, kot so igrišča za golf, smučišča in podobno, se umeščajo na osnovi analize ustreznosti prostora na regionalnem nivoju zagotavljanja potreb;
2.
da se preprečujeta pretirana zgostitev programov in obremenitev v prostoru;
3.
optimalno koriščenje turistične infrastrukture;
4.
da se preusmerja gradnjo nove turistične infrastrukture s preobremenjenih območij na druga ustrezna območja.
(2)
Umeščanje turistične in rekreacijske infrastrukture je treba zaradi racionalnosti rabe prostora in dostopnosti usmerjati v jedrna območja, ki obsegajo poselitvena območja večjih naselij.
(3)
Turistične dejavnosti, vezane na naravni vir, je treba na osnovi analiz ranljivosti prostora umeščati na območja z ustreznimi potenciali zanje.
(4)
Na območjih ohranjanja narave so dopustne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, ki ne ogrožajo delov narave in so skladne s predpisi s področja ohranjanja narave.
(5)
Treba je omogočiti dostop javnosti do kulturnih spomenikov. V območja kulturne dediščine se poleg prvotnih funkcij lahko umeščajo tudi tiste, ki služijo turistični dejavnosti ali jo dopolnjujejo.
(6)
Na vodotokih, ki so še v naravnem oziroma razmeroma naravnem stanju in so poleg visokega doživljajskega potenciala ustrezni tudi za rekreacijo na vodi in ob njej, je treba v največji možni meri zagotoviti obstoječi vodni režim in brežine, ki omogočajo obvodno rekreacijo in šport.
(7)
Zaradi razbremenjevanja rekreacijske rabe voda je treba razvoj prostočasnih dejavnosti in turizma usmerjati tudi z načrtovanjem novih umetnih vodnih površin.
(8)
Sanacije razvrednotenj, ki so posledica rekreacije in turistične dejavnosti, se prednostno načrtujejo v območjih gozdov s posebnim namenom in varovalnih gozdovih, v območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine ter v izjemnih krajinah, v območjih z visoko stopnjo naravne ohranjenosti ter v specifičnih poselitvenih območjih (zdravilišča).