67. člen
(načrtovanje v območjih z omejitvami za razvoj v prostoru)
(1)
Prostorski razvoj na vseh, zlasti pa na ogroženih in varstvenih območjih po predpisih o vodah, je treba načrtovati v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč ter varstva voda.
(2)
Tveganja zaradi naravnih in drugih nesreč je treba zmanjšati s preventivnim načrtovanjem, in sicer z:
1.
umeščanjem dejavnosti v prostor izven območij potencialnih nesreč;
2.
ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih;
3.
nadzorovanjem procesov in dejavnikov, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče.
(3)
Posebno pozornost je treba posvetiti razvoju v ogroženih območjih. Na teh območjih je treba omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(4)
Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. V ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora.
(5)
Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku od obale, skladno s predpisi o vodah.
(6)
Spreminjanje obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov je možno izjemoma, vendar le ob ustrezni nadomestitvi teh površin.
(7)
Sanacija posameznih območij naravnih in drugih nesreč je specifična za vsak primer posebej, zato se sanacijski ukrepi določijo v sklopu državnih ali občinskih lokacijskih načrtov.
(8)
V primerih sanacije naravnih in drugih nesreč se za rekonstrukcijo ali gradnjo novih objektov, ki v celoti ohranjajo namembnost, gabarite in izgled poškodovanih objektov na istih lokacijah, omogoči pridobitev gradbenega dovoljenja po skrajšanem ugotovitvenem postopku, skladno s predpisi o graditvi objektov.
(9)
Pri izvajanju intervencijskih ukrepov ob naravnih nesrečah se praviloma izvedejo le najnujnejši ukrepi. Pri tem se v največji možni meri omogočijo nadaljnji naravni procesi, razen če bi to ogrožalo obstoječa naselja oziroma varovane vrednote kulturne dediščine.
(10)
Premoščanje voda se praviloma načrtuje tako, da za zagotavljanje poplavne varnosti zaradi posegov niso potrebne druge prostorske ureditve na porečju in da se s posegom ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(11)
V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.
(12)
Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je treba prostorske ureditve načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma objekti.
(13)
Območij, ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda, se praviloma ne sme spreminjati. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režimi in stanje voda.