56. člen
(pravila za ohranjanje oziroma ustvarjanje kakovosti krajine)
(1)
Kakovosti krajine so kakovostne prostorske strukture v krajini. Posebej vredna območja kakovosti krajine so območja prepoznavnosti krajine in območja naravnih kakovosti krajine.
(2)
Pri umeščanju prostorskih ureditev in graditev v krajini se mora v kar največji možni meri:
1.
ohranjati reliefne oblike;
2.
urejati nove ali poškodovane reliefne oblike na način, da so stabilne in prilagojene značaju okoliškega reliefa oziroma novi rabi prostora;
3.
urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo;
4.
ohranjati stanje voda in vodni režim;
5.
ohranjati specifične lokalno značilne oblike voda;
6.
ohranjati mokrišča;
7.
omejevati reguliranje in kanaliziranje površinskih voda;
8.
uporabiti materiale, prilagojene lokalnim krajinskim značilnostim, v primeru regulacij;
9.
na območju vodnih in priobalnih zemljišč ohraniti avtohtono obrežno vegetacijo;
10.
izvajati prostorske ureditve v zvezi z urejanjem voda na način, da se vodotok praviloma prepusti naravnim procesom; na ogroženih območjih pa urejanje voda izvajati z ustreznimi tehničnimi ukrepi glede na stopnjo nevarnosti;
11.
ohranjati izjemne, tipične, kompleksne ter ekološko in kulturno pomembne pojavne oblike vegetacije, zlasti botanične in dendrološke posebnosti;
12.
ohranjati pestre naravne oblike (gozdni robovi, gozdne zaplate, živice, posamezna drevesa, vidno izpostavljene oblike vegetacije in podobno);
13.
ohranjati ekološke značilnosti habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, raznolikost habitatov ter njihovo celovitost in kvaliteto;
14.
ohranjati elemente oblikovane narave (posamezna drevesa, drevoredi, nasadi, parkovne ureditve, vrtovi in podobno);
15.
izvajati sanacijo vegetacije s prepuščanjem območja naravnim procesom zaraščanja, zasajanjem pionirske vegetacije ali prilagajanjem zasaditve posebnim zahtevam posameznih prostorskih ureditev;
16.
vzpostaviti nove vegetacijske pasove, zlasti za zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi, onesnaženjem, za razmejitev prostora, usmerjanje pogledov;
17.
upoštevati funkcije gozdov.