59. člen
(razvoj in ohranjanje prepoznavnosti krajinskih območij)
(1)
Usmeritve za ohranjanje in razvoj območij v smislu krepitve njihove prepoznavnosti se podrobneje določi na osnovi varstvenih zahtev s področja varstva okolja in njegovih delov, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
(2)
V območja prepoznavnosti se umeščajo dejavnosti in to na način, ki omogoča ohranjanje in krepitev prepoznavnosti arhitekturnih in krajinskih regij, izjemnih krajin in varovanje kulturne dediščine.
(3)
V območjih prepoznavnosti se pri umeščanju dejavnosti in prostorskih ureditev ter pri njihovem širjenju, oblikovanju in funkcionalni razmestitvi upošteva tudi:
1.
značilnosti posameznih krajinskih regij, ki izhajajo iz njihove rabe, funkcije in podobe (naravna ohranjenost, pestrost, harmoničnost, simbolni pomen naravnih in ustvarjenih sestavin prostora);
2.
da se ohranja značilni stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur;
3.
da se ohranjajo vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi.
(4)
Sanacije razvrednotenih območij znotraj nacionalno prepoznavnih območij se izvajajo prednostno.
(5)
Na območjih kulturnih spomenikov državnega in lokalnega pomena in na njihovih vplivnih območjih se spodbujajo dejavnosti, ki krepijo prepoznavnost območij in varstvo kulturne dediščine.
(6)
Spodbujanje občasne oziroma trajne poselitve se na območjih nacionalne prepoznavnosti izvaja v primerih, ko je to potrebno zaradi ohranjanja poselitve v hribovitih in obmejnih območji, zaradi ohranjanja prostorskih struktur ali iz obrambnih razlogov.