15. člen
(variantne rešitve)
(1)
Sprejemljivost prostorske ureditve v prostoru, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom, je treba praviloma preverjati s primerjavo več variantnih rešitev. Izhodišče primerjalne študije so variantne rešitve prostorske ureditve.
(2)
Variantne rešitve se lahko nanašajo na prostorsko ureditev oziroma na prostorsko razporeditev, vrsto, velikost in oblikovanje objektov znotraj prostorske ureditve ali na tehnologijo.
(3)
Variantne rešitve se presodijo in medsebojno primerjajo z:
1.
vidika racionalne rabe prostora s presojo ustreznosti prostora za prostorski razvoj širšega območja;
2.
funkcionalnega vidika s presojo ustreznosti prostora glede vseh relevantnih tehničnih oziroma tehnoloških značilnosti in možnosti gradbenotehnične izvedbe prostorske ureditve;
3.
varstvenega vidika s presojo ustreznosti prostora za ohranjanje narave, varovanje okolja in njegovih delov ter varstvo kulturne dediščine;
4.
ekonomskega vidika s presojo ustreznosti prostora glede stroškov izvedbe prostorske ureditve, vključno s stroški pridobivanja zemljišč, odškodnin, nadomestil, obratovanja in vzdrževanja, omilitvenih ukrepov, koristi za uporabnike, vzdrževanja in sanacije;
5.
vidika sprejemljivosti v lokalnem družbenem okolju s presojo ustreznosti prostora glede na pričakovane vplive prostorske ureditve na družbeno okolje, pri tem se v postopek presoje ustreznosti vključi javnost.