Za 49. členom se dodajo novi 49.a, 49.b, 49.c, 49.č in 49.d člen, ki se glasijo:
(1)
Sodniku, ki vodi sodni oddelek, pripada položajni dodatek v odstotku od njegove osnovne plače, in sicer:
-
10%, če vodi oddelek z najmanj dvajsetimi razporejenimi sodniki;
-
8%, če vodi oddelek z najmanj desetimi razporejenimi sodniki;
-
6%, če vodi oddelek z najmanj petimi razporejenimi sodniki;
-
5%, če vodi oddelek z najmanj tremi razporejenimi sodniki.
(2)
Sodniku, ki vodi zunanji oddelek delovnega sodišča ali zunanji oddelek upravnega sodišča, pripada položajni dodatek v višini 10% njegove osnovne plače.
(3)
Sodniku, ki vodi službo za informatiko, pripada položajni dodatek v višini 5% njegove osnovne plače.
(1)
Preiskovalnemu sodniku in sodniku, ki opravlja dežurno preiskovalno službo, pripadajo dodatki za manj ugodne delovne pogoje v višini, določeni s kolektivno pogodbo za javni sektor.
(2)
Za manj ugodne delovne pogoje se šteje delo preiskovalnega sodnika na ogledih krajev kaznivih dejanj, delo na terenu, delo v prostorih brez dnevne svetlobe, delo v okoliščinah, škodljivih za zdravje, in podobno.
(3)
Dodatki pripadajo sodniku le za čas dela v manj ugodnih delovnih pogojih.
(1)
Za delo v manj ugodnem delovnem času pripadajo sodniku dodatki za izmensko delo, za delo v deljenem delovnem času, za delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost ali kot praznik, za delo preko polnega delovnega časa, za čas dežurstva in za čas pripravljenosti. Višino dodatkov določa kolektivna pogodba za javni sektor.
(2)
Dodatki pripadajo sodniku le za čas dela v manj ugodnem delovnem času.
(1)
Za čas dežurstva oziroma pripravljenosti pripadajo sodniku dodatki v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in v višini, kakršno za javne uslužbence določa kolektivna pogodba za javni sektor.
(2)
Plačilo za dežurstvo oziroma pripravljenost se obračuna in izplača le za čas dežurstva oziroma pripravljenosti zunaj polnega delovnega časa.
(3)
Dežurstvo je posebna oblika dela, ki se izvaja na sodišču, da sodnik lahko opravlja nujna preiskovalna dejanja in druga nujna dejanja, določena v zakonu, ki ureja kazenski postopek, in v drugih zakonih.
(4)
Pripravljenost pomeni dosegljivost zunaj sedeža sodišča po telefonu ali z uporabo drugih sredstev zaradi prevzema dejanj iz prejšnjega odstavka, zaradi odločanja o pritožbah in odločanja o dovolitvi posegov v človekove pravice.
(5)
Z dežurstvom in pripravljenostjo se zagotavlja neprekinjeno opravljanje nalog 24 ur na dan ob delavnikih in praznikih ter dela prostih dnevih.
(6)
Ure dežurstva, pripravljenosti in opravljanje sodniškega dela v poslovnem času se medsebojno izključujejo.
(7)
Ure dežurstva in ure pripravljenosti se ne vštevajo v polni delovni čas.
Sodnik, ki opravlja dežurstvo na dela proste dneve, ima pravico do tedenskega počitka na kakšen drug dan v tednu.".