13. člen
(višina plačila)
(1)
Če pred organom opravlja izvedensko delo sodni izvedenec ali sodni tolmač, se plačilo za opravljeno storitev določi po predpisih, ki veljajo za sodne izvedence oziroma sodne tolmače.
(2)
Drugim izvedencem in tolmačem se plačilo za opravljeno storitev odmeri ob upoštevanju zahtevnosti zadeve, vloženega truda, porabljenega časa, stroškov porabljenega materiala in drugih izdatkov v zvezi z opravljenim delom.
(3)
Znesek plačila za opravljeno storitev v prejšnjem odstavku tega člena navedenim izvedencem in tolmačem ne sme presegati zneska plačila, ki bi se za takšno izvedensko delo odmeril sodnim izvedencem oziroma sodnim tolmačem.
(4)
Stroški izvedenca oziroma tolmača za porabljeni material in druge posebne stroške v zvezi z opravljenim delom se obračunajo na podlagi predloženih računov.
(5)
Če je izvedencev več in podajo skupen izvid in mnenje, se plačilo za opravljeno delo povrne sorazmerno z vloženim delom. Kolikšen je delež izvida in mnenja, ki ga prispeva posamezni izvedenec, mora biti navedeno v skupnem mnenju. Če se izvedenci ne morejo sporazumeti o svojem deležu, se vsem dodeli enak znesek plačila.
(6)
Če izvid in mnenje izvedenca ali izvedencev niso jasni, popolni, zadostno obrazloženi in če nastane utemeljen dvom o pravilnosti mnenja, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti s ponovnim zaslišanjem, se zaradi ponovne priprave izvedeniškega mnenja ne more zahtevati dodatno plačilo.
(7)
Če izvedenec ne opravi izvedenskega dela ali ga ne opravi v skladu z opredelitvijo nalog v pisnem sklepu, mu ne pripada plačilo.