2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
(1)
Ta konvencija se uporablja za davke na dohodek in premoženje, ki jih uvajajo država pogodbenica, njene politične enote ali njene lokalne oblasti, ne glede na to, kako so uvedeni.
(2)
Za davke na dohodek in premoženje se štejejo vsi davki, ki se uvedejo na celoten dohodek, na celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki na dobiček od odsvojitve premičnin ali nepremičnin, davki na celotne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, kot tudi davki na zvišanje vrednosti kapitala.
(3)
Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:
a)
v Sloveniji:
1.
davek na dobiček pravnih oseb;
2.
davek na dohodek posameznikov, vključujoč mezde in plače, dohodek od kmetijskih dejavnosti, dohodek iz poslovanja, kapitalske dobičke in dohodek iz nepremičnin in premičnin;
3.
davek na premoženje;
(v nadaljevanju “slovenski davek“);
b)
v Makedoniji:
1.
davek na osebni dohodek;
2.
davek na dobiček;
3.
davek na premoženje;
(v nadaljevanju “makedonski davek“).
(4)
Ta konvencija se uporablja tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa konvencije dodatno k že obstoječim davkom ali namesto njih. Pristojni organi držav pogodbenic morajo drug drugega obvestiti o vseh bistvenih spremembah, ki so bile izvedene v njihovih ustreznih davčnih zakonih.