Nalaganje dokumenta...
Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BMKIDO)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 6-19/1999, stran 142 DATUM OBJAVE: 2.4.1999
VELJAVNOST: od 30.9.1999 / UPORABA: od 30.9.1999
RS (mednarodne) 6-19/1999
19. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BMKIDO)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČENJA V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE (BMKIDO)
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČENJA V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE (BMKIDO)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (BMKIDO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 10. marca 1999.
001-22-15/99
Ljubljana, 18. marca 1999
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČENJA V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE (BMKIDO)
1. člen
Ratificira se Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, podpisana v Skopju dne 15. maja 1998.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*
K O N V E N C I J A MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO MAKEDONIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČENJA V ZVEZI Z DAVKI NA DOHODEK IN PREMOŽENJE
Republika Slovenija in Republika Makedonija sta se v želji, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje,
dogovorili o naslednjem:
1. člen
OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
(1)
Ta konvencija se uporablja za davke na dohodek in premoženje, ki jih uvajajo država pogodbenica, njene politične enote ali njene lokalne oblasti, ne glede na to, kako so uvedeni.
(2)
Za davke na dohodek in premoženje se štejejo vsi davki, ki se uvedejo na celoten dohodek, na celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki na dobiček od odsvojitve premičnin ali nepremičnin, davki na celotne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, kot tudi davki na zvišanje vrednosti kapitala.
(3)
Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:
a)
v Sloveniji:
1.
davek na dobiček pravnih oseb;
2.
davek na dohodek posameznikov, vključujoč mezde in plače, dohodek od kmetijskih dejavnosti, dohodek iz poslovanja, kapitalske dobičke in dohodek iz nepremičnin in premičnin;
3.
davek na premoženje;
(v nadaljevanju “slovenski davek“);
b)
v Makedoniji:
1.
davek na osebni dohodek;
2.
davek na dobiček;
3.
davek na premoženje;
(v nadaljevanju “makedonski davek“).
(4)
Ta konvencija se uporablja tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa konvencije dodatno k že obstoječim davkom ali namesto njih. Pristojni organi držav pogodbenic morajo drug drugega obvestiti o vseh bistvenih spremembah, ki so bile izvedene v njihovih ustreznih davčnih zakonih.
3. člen
SPLOŠNE DEFINICIJE
(1)
Za namene te konvencije, razen če kontekst ne zahteva drugače:
a)
izraza “država pogodbenica“ in “druga država pogodbenica“ pomenita Slovenijo ali Makedonijo, v skladu s kontekstom te konvencije;
b)
izraz “Slovenija“ pomeni Republiko Slovenijo in v primeru, ko se izraz uporablja v zemljepisnem smislu, pomeni državno območje Slovenije, vključno z morskim območjem, morskim dnom, podzemljem, ležečim ob teritorialnem morju, če Slovenija nad njimi lahko izvršuje svoje suverene pravice in sodno oblast v skladu z notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom;
c)
izraz “Makedonija“ pomeni državno območje Republike Makedonije in v primeru, ko se izraz uporablja v zemljepisnem smislu, pomeni njeno kopno, jezerska vodna območja na kopnem z dnom nad katerimi ima sodno oblast ali suverene pravice za raziskovalne namene, izkoriščanje, ohranitev in upravljanje naravnih virov v skladu z notranjo sodno oblastjo in mednarodnim pravom;
d)
izraz “oseba“ zajema posameznika, družbo ali katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;
e)
izraz “družba“ pomeni vsako korporacijo ali enoto, ki se obravnava kot korporacija v davčne namene;
f)
izraza “podjetje države pogodbenice“ in “podjetje druge države pogodbenice“ pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;
g)
izraz “mednarodni promet“ pomeni kakršen koli prevoz z ladjo, letalom ali cestnim vozilom, s katerim upravlja podjetje, ki ima sedež dejanske uprave v državi pogodbenici, razen kadar ladja, letalo ali cestno vozilo opravljajo prevoze izključno med kraji v drugi državi pogodbenici;
h)
izraz “pristojni organ“ pomeni:
1.
v Sloveniji: Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
2.
v Makedoniji: Ministrstvo za finance Republike Makedonije ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
i)
izraz “državljan“ pomeni:
1.
katerega koli posameznika, ki ima državljanstvo države pogodbenice;
2.
katero koli pravno osebo, partnerstvo ali združenje, katere status izhaja iz zakonov, ki veljajo v državi pogodbenici.
(2)
Kadar država pogodbenica uporablja to konvencijo, ima vsak izraz, ki s konvencijo ni opredeljen, če kontekst ne zahteva drugače, tak pomen, kot ga ima po njenih zakonih, ki se nanašajo na davke, za katere se uporablja ta konvencija.
4. člen
REZIDENT
(1)
Za namene te konvencije izraz “rezident države pogodbenice“ pomeni katero koli osebo, ki je v skladu z zakoni te države pogodbenice dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, bivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega kriterija podobne narave. Vendar ta izraz ne zajema katere koli osebe, ki je dolžna plačevati v državi le davke od dohodkov, ki izvirajo iz te države ali od premoženja, ki se tam nahaja.
(2)
Kadar je v skladu z določbami prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status opredeli, kot sledi:
a)
šteje se za rezidenta države, kjer ima stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče v obeh državah, se šteje za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče vitalnih interesov);
b)
če države, v kateri ima središče svojih vitalnih interesov, ni mogoče določiti, ali če nima na razpolago stalnega prebivališča v eni ali drugi državi, se šteje, da je rezident države, v kateri običajno prebiva;
c)
če ima svoje običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje za rezidenta države, katere državljan je;
d)
če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojni organi držav pogodbenic razrešijo to vprašanje s skupnim dogovorom.
(3)
Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, razen posameznika, rezident v obeh državah pogodbenicah, se šteje za rezidenta države, v kateri je njen sedež dejanske uprave.
5. člen
STALNA POSLOVNA ENOTA
(1)
Za namene te konvencije izraz “stalna poslovna enota“ pomeni stalno mesto poslovanja, v katerem se v celoti ali delno odvijajo posli določenega podjetja.
(2)
Izraz “stalna poslovna enota“ še posebej vključuje:
a)
sedež uprave;
b)
podružnico;
c)
poslovalnico;
d)
tovarno;
e)
delavnico, in
f)
rudnik, naftno ali plinsko nahajališče, kamnolom ali kateri koli drug kraj, kjer pridobivajo naravne vire.
(3)
Gradbišče, projekt gradnje ali instalacij pomeni stalno poslovno enoto samo, če traja dlje kot 12 mesecev.
(4)
Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz “stalna poslovna enota“ ne vključuje:
a)
uporabe prostorov izključno za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;
b)
vzdrževanja zalog dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo zaradi skladiščenja, razstavitve ali dostave;
c)
vzdrževanja zalog dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, izključno za namene predelave v drugem podjetju;
d)
vzdrževanja stalnega kraja poslovanja izključno za nakup dobrin ali blaga ali za zbiranje podatkov za podjetje;
e)
vzdrževanja stalnega kraja poslovanja izključno z namenom izvajanja katere koli druge dejavnosti pripravljalne ali pomožne narave za podjetje;