(1)
Določbe te uredbe se uporabljajo za vse velike kurilne naprave, katerih vhodna toplotna moč je večja ali enaka 50 MW, ne glede na to, ali je uporabljeno gorivo trdno, tekoče ali plinasto, razen za:
1.
sežigalnice odpadkov in velike kurilne naprave, v katerih se sosežigajo odpadki skladno z določbami predpisa, ki ureja emisijo snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov,
2.
dizelske, bencinske ali plinske motorje,
3.
velike kurilne naprave, pri katerih se produkti zgorevanja uporabljajo neposredno v proizvodnem procesu, predvsem, če gre za:
a)
neposredno segrevanje, sušenje ali druge postopke obdelave predmetov ali materialov, kot se to izvaja v pečeh za ponovno segrevanje ali v pečeh za toplotno obdelavo,
b)
napravo za naknadno zgorevanje, kot je to oprema, namenjena čiščenju dimnih plinov z naknadnim sežigom, ki ne obratuje kot samostojna kurilna naprava,
c)
napravo za regeneracijo katalizatorjev iz kreking procesov,
d)
napravo za pretvorbo vodikovega sulfida v žveplo,
e)
reaktor, ki se uporablja v kemični industriji,
f)
koksarniško peč,
g)
rekuperator toplote pri plavžu,
h)
opremo ali napravo za pogon vozil, ladij in letal,
i)
plinsko turbino na naftni ploščadi,
j)
plinsko turbino, za katero je bilo izdano dovoljenje za gradnjo pred 27. novembrom 2002, ali plinsko turbino, za katero je bila vložena zahteva za izdajo dovoljenja za gradnjo pred 27. novembrom 2002, če je plinska turbina začela obratovati najkasneje 27. novembra 2003.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa veljajo za plinske turbine iz točke (j) prejšnjega odstavka določbe o obveščanju in ukrepanju v primeru okvar iz 20. člena te uredbe ter določbe o meritvah emisij iz 23., 24., 25. in 26. člena te uredbe.