1. Razen v primerih iz 4. člena in tretjega odstavka tega člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, v državah pogodbenicah ves čas neprekinjeno izpolnjeni.
2. Ko se blago s poreklom, izvoženo iz ene države pogodbenice v drugo državo, vrne, se razen v primerih iz 4. člena šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
(a)
da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo, in
(b)
da na blagu, medtem ko je bilo v drugi državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku, ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj držav pogodbenic na materialih, izvoženih iz ene od pogodbenic in vanjo ponovno uvoženih, pod pogojem, da:
(a)
so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v eni od držav pogodbenic ali so bili pred izvozom obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni postopki, navedeni v 7. členu, in
(b)
se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
i)
je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov in
ii)
skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj držav pogodbenic ob uporabi določb tega člena, ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se zahteva status blaga s poreklom.
4. Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj držav pogodbenic. Če pa se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, potem skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene države pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj države pogodbenice z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.
5. Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se šteje, da “skupna dodana vrednost” pomeni vse stroške, nastale zunaj držav pogodbenic, vključno z vrednostjo tam vključenih materialov.
6. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II, ali ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošnih vrednosti, določenih v drugem odstavku 6. člena.
7. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.
8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena in opravljena zunaj držav pogodbenic, se opravi v skladu s postopki o začasnem izvozu na oplemenitenje ali podobnimi postopki.”