(1)
Zavarovana oseba ima pravico do psa vodiča slepih, če gre za slepo osebo z izgubo vida iz 3., 4. ali 5. kategorije poslabšanja vida (vidna ostrina z najboljšo možno korekcijo) po Mednarodni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB – 10), z ustreznimi psihofizičnimi lastnostmi in primernimi bivalnimi pogoji. To pravico ima praviloma največ enkrat na šest let ob ustrezni strokovni oceni sposobnosti psa za opravljanje funkcije vodiča slepih.
(2)
Pes vodič slepih je last zavoda. Zavarovani osebi iz prejšnjega odstavka zagotovi zavod šolanega psa vodiča slepih v uporabo, ne pa tudi sredstev za vzdrževanje psa. Če slepa oseba po svoji krivdi izgubi psa vodiča slepih, ni upravičena do drugega najmanj do izteka šestih let od pridobitve.
(3)
Natančnejše pogoje in način ugotavljanja pogojev iz prvega odstavka tega člena določi s splošnim aktom skupščina zavoda s soglasjem ministra, pristojnega za zdravje.«.