4. člen
VSEBINA DRŽAVNIH PROGRAMOV UKREPOV
Ob upoštevanju svojih ustreznih razmer lahko prizadete države pogodbenice iz regije pri razvoju svojih državnih strategij za ukrepanje v boju proti dezertifikaciji in/ali za ublažitev posledic suše v skladu s 5. členom konvencije med drugim upoštevajo naslednja tematska vprašanja:
a)
povečanje zmogljivosti, izobraževanje in ozaveščanje javnosti, tehnično, znanstveno in tehnološko sodelovanje ter finančna sredstva in mehanizmi;
b)
izkoreninjenje revščine in izboljšanje kakovosti življenja;
c)
zagotavljanje hrane in trajnostni razvoj ter vodenje kmetijskih, živinorejskih, gozdarskih in večnamenskih dejavnosti;
d)
trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri, zlasti racionalno gospodarjenje s povodji;
e)
trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri na visoko ležečih območjih;
f)
racionalno gospodarjenje s tlemi kot naravnim virom in njihovo ohranjanje ter izkoriščanje in učinkovita raba vodnih virov;
g)
oblikovanje in uporaba načrtov za ublažitev posledic suše v izrednih razmerah;
h)
krepitev in/ali vzpostavitev sistemov obveščanja, vrednotenja in spremljanja ter zgodnjega opozarjanja na območjih, dovzetnih za dezertifikacijo in sušo, ob upoštevanju klimatoloških, meteoroloških, hidroloških, bioloških, talnih, gospodarskih in družbenih dejavnikov;
i)
razvoj in učinkovita raba različnih virov energije, vključno s spodbujanjem rabe nadomestnih virov in gospodarjenje z njimi;
j)
ohranjanje in trajnostna raba biološke raznovrstnosti v skladu z določbami Konvencije o biološki raznovrstnosti;
k)
upoštevanje demografskih vidikov, povezanih z dezertifikacijo in sušo, in
l)
uvajanje ali krepitev institucionalnega in pravnega okvira, ki omogoča uporabo konvencije in katerega namen je med drugim decentraliziranje upravnih struktur in nalog, povezanih z dezertifikacijo in sušo, ob sodelovanju prizadetih skupnosti in družbe na splošno.