1. Konferenca pogodbenic poveča razpoložljivost finančnih mehanizmov in jih spodbuja, s čimer se skuša doseči čim večja razpoložljivost sredstev, da bi prizadete države pogodbenice v razvoju, zlasti iz Afrike, izvajale konvencijo. V ta namen Konferenca pogodbenic med drugim prouči sprejem načinov in usmeritev, ki:
a)
omogočajo zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev na državni, subregionalni, regionalni in svetovni ravni za dejavnosti v skladu z ustreznimi določbami konvencije;
b)
spodbujajo načine, mehanizme in dogovore o financiranju iz več virov in njihovo ocenjevanje v skladu z 20. členom;
c)
redno zagotavljajo zainteresiranim pogodbenicam in pristojnim medvladnim in nevladnim organizacijam podatke o razpoložljivih virih sredstev in o oblikah financiranja, da se omogoči njihovo medsebojno usklajevanje;
d)
omogočajo ustanavljanje, kadar je primerno, mehanizmov, kot so državni skladi za boj proti dezertifikaciji, vključno s tistimi, pri katerih sodelujejo nevladne organizacije, za hitro in učinkovito usmerjanje finančnih virov na lokalno raven v prizadetih državah pogodbenicah v razvoju in
e)
krepijo obstoječe sklade in finančne mehanizme na subregionalni in regionalni ravni, zlasti v Afriki, v podporo učinkovitejšemu izvajanju konvencije.
2. Konferenca pogodbenic z različnimi mehanizmi iz sistema Združenih narodov in prek večstranskih finančnih ustanov tudi spodbuja zagotavljanje podpore na državni, subregionalni in regionalni ravni dejavnostim, ki državam pogodbenicam v razvoju omogočajo izpolnjevanje njihovih obveznosti po konvenciji.
3. Prizadete države pogodbenice v razvoju uporabijo in po potrebi vzpostavijo in/ali okrepijo državne mehanizme usklajevanja, vključene v državne razvojne programe, ki bi zagotavljali učinkovito uporabo vseh razpoložljivih finančnih virov. Uporabijo tudi postopke soodločanja, ki vključujejo nevladne organizacije, lokalne skupine in zasebni sektor, pri zbiranju sredstev, oblikovanju in izvajanju programov ter zagotavljanju dostopa do sredstev skupinam na lokalni ravni. Te dejavnosti lahko tisti, ki zagotavljajo pomoč, okrepijo z boljšim usklajevanjem in prilagodljivimi programi.
4. Za večjo učinkovitost in gospodarnost obstoječih finančnih mehanizmov se vzpostavi splošen mehanizem za spodbujanje dejavnosti, ki vodijo k zbiranju znatnih finančnih virov, vključno za prenos tehnologije, na podlagi subvencij in/ali koncesijskih ali drugih pogojev in njihovemu usmerjanju v korist prizadetih držav pogodbenic v razvoju. Ta splošni mehanizem deluje pod pristojnostjo in vodstvom Konference pogodbenic, ki ji je odgovoren.
5. Konferenca pogodbenic na svojem prvem rednem zasedanju določi organizacijo, v okviru katere bo splošni mehanizem. Konferenca pogodbenic in organizacija, ki jo je določila, se dogovorita o pogojih in načinih delovanja tega splošnega mehanizma, da med drugim zagotovita, da tak mehanizem:
a)
opredeljuje in sestavlja sezname ustreznih dvostranskih in večstranskih programov sodelovanja, ki so na voljo za izvajanje konvencije;
b)
na zahtevo pogodbenicam svetuje glede novih načinov financiranja in virov finančne pomoči ter za boljše sodelovanje na državni ravni;
c)
zainteresiranim pogodbenicam in pristojnim medvladnim ter nevladnim organizacijam zagotavlja podatke o razpoložljivih virih finančnih sredstev in o oblikah financiranja zaradi lažjega medsebojnega usklajevanja in
d)
Konferenci pogodbenic poroča o svojih dejavnostih, prvič na njenem drugem rednem zasedanju.
6. Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju pripravi ustrezne dogovore z organizacijo, ki jo je določila, da v njenem okviru deluje splošni mehanizem, za opravljanje administrativnih del takega mehanizma in da se tako v največji možni meri izkoristijo obstoječi proračunski in človeški viri.
7. Konferenca pogodbenic na svojem rednem tretjem zasedanju pregleda usmeritve, pogoje in načine delovanja ter dejavnosti splošnega mehanizma, ki je Konferenci pogodbenic odgovoren v skladu s četrtim odstavkom, ob upoštevanju določb 7. člena. Na podlagi tega pregleda prouči in sprejme ustrezne ukrepe.