Za prosti prevoz oseb med državama pogodbenicama ni potrebno dovoljenje, ko se ista skupina oseb vozi z istim avtobusom:
– pri krožni vožnji, ki se začne in konča v državi, v kateri je bil registriran avtobus, ne da bi potniki vstopali in izstopali iz avtobusa;
– pri potovanju, ki se začne v državi v kateri je bil registriran avtobus in konča na ozemlju druge države pogodbenice, če se v državo registracije vrača prazen avtobus.
Za izmenične vožnje oseb, za vstop praznega avtobusa prevoznika ene države pogodbenice na ozemlje druge države pogodbenice ter za druge vrste prostega prevoza oseb med državama pogodbenicama, je potrebno dovoljenje pristojnega organa druge pogodbenice.
Število dovoljenj iz drugega odstavka tega člena določijo vsako leto pristojni organi pogodbenic ali na seji Mešane komisije iz 20. člena tega sporazuma.
Pri prostem prevozu oseb mora biti v avtobusu potna listina s seznamom oseb in številkami osebnih listin, ki jo podpiše prevoznik in overi pristojni carinski organ na mejnem prehodu.