(1)
Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno po zakonu stvarno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče (zapuščinsko sodišče).
(2)
Če zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, na katerega območju je zapuščina.
(3)
Če je zapustnikovo premoženje v različnih krajih Republike Slovenije, je za zapuščinsko obravnavo krajevno pristojno po zakonu stvarno pristojno sodišče, na katerega območju je pretežni del zapuščine.
(4)
Če ni nobene zapuščine v Republiki Sloveniji, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno sodišče je krajevno pristojno.
(5)
Začasne ukrepe za zavarovanje zapuščine v Republiki Sloveniji lahko odredi sodišče, na katerega območju je zapustnik umrl, kakor tudi sodišče, na katerega območju je zapustnikovo premoženje.