(1)
Če oporočitelj ne zna uradnega jezika, se pokličejo sodni tolmači in še dve priči, ki znata poleg uradnega jezika tudi oporočiteljev jezik, nato pa se oporoka pred njima napiše tako, kakor je tolmač prevedel na uradni jezik.
(2)
Če je oporočitelj nem, se pokličejo sodni tolmač in dve priči, ki se znata sporazumeti z oporočiteljem.
(3)
Zapisnik o sestavitvi oporoke v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena podpišejo tudi tolmač in priči.