149. člen se spremeni tako, da se glasi:
»149. člen
(plačilo za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote)
(1)
Ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote sta brezplačna.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote lahko zaračuna plačilo, če:
-
se za namen ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote izvajajo ureditve (na primer galerije, mostovži, osvetlitev v podzemni jami, varovalne ureditve), brez katerih ogledovanje in obiskovanje ni mogoče, ni varno ali bi bil brez njih negativni vpliv na naravo večji,
-
se zaradi množičnega ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote izvajajo ukrepi za usmerjanje ogledovanja in obiskovanja ter za uravnavanje števila obiskovalcev z nosilno zmogljivostjo naravne vrednote (na primer usmerjevalne in obveščevalne oznake, fizične zaščite, tehnične naprave in sistemi za razporejanje obiska), če je izvajanje takih ukrepov nujno, ker bi bila sicer naravna vrednota ogrožena ali bi bila zmanjšana kakovost njenega spoznavanja in doživljanja in je to povezano z nesorazmernimi stroški,
-
se zaradi preobremenjenosti z motornim prometom izvajajo ukrepi za urejanje mirujočega prometa.
(3)
Plačilo za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote se lahko zaračuna v obliki:
-
plačila za obisk na obiskovalca ali motorno vozilo (v nadaljnjem besedilu: plačilo za obisk) ali
-
plačila za parkiranje motornega vozila na površini za mirujoči promet, ki je namenjena obiskovanju naravne vrednote in je kot taka opredeljena z občinskim izvedbenim prostorskim aktom (v nadaljnjem besedilu: plačilo za parkiranje).
(4)
Plačilo za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote se določi kot seštevek:
-
plačila za nadomestilo upravičenih stroškov za ureditve in aktivnosti v zvezi z ogledovanjem in obiskovanjem naravne vrednote (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo upravičenih stroškov) in
-
plačila za varstvo naravnih vrednot ter upravljanje zavarovanih območij, ureditve in aktivnosti, povezane z ogledovanjem in obiskovanjem na območju lokalne skupnosti, na kateri je naravna vrednota, ali za dostop do nje (v nadaljnjem besedilu: lokalno okolje) ter za spodbujanje trajnostnega razvoja, s katerim se prispeva k varstvenim ciljem zavarovanega območja (v nadaljnjem besedilu: plačilo za naravo in lokalno okolje).
(5)
Višina nadomestila upravičenih stroškov se določi tako, da se načrtovani upravičeni stroški, zmanjšani oziroma povečani za presežek oziroma primanjkljaj zbranih plačil za obisk iz prejšnjega letnega ali večletnega obdobja, delijo s številom obiskovalcev oziroma vozil iz prejšnjega letnega ali večletnega obdobja ali s številom obiskovalcev, kot jih dopušča nosilna zmogljivost naravne vrednote, oziroma številom vozil, kot jih dopuščajo razpoložljiva parkirna mesta.
(6)
Plačilo za naravo in lokalno okolje znaša največ toliko, kot znaša nadomestilo upravičenih stroškov, pri čemer je plačilo za naravo in lokalno okolje obratno sorazmerno z višino zagotovljenih javnih sredstev za uresničevanje javnega interesa varstva naravnih vrednot.
(7)
Obiskovalcem naravne vrednote se v primerih iz drugega odstavka tega člena omogoči brezplačni obisk naravne vrednote vsako prvo nedeljo v mesecu skozi celotno leto, oziroma v času sezonskega obratovanja.
(8)
Pogojevanje ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote z vodenjem ni dovoljeno, razen če je vodenje kot ukrep varstva naravne vrednote ali zagotavljanja varnosti obiskovalcev določen s predpisom ministra.
(9)
Upravičene stroške iz prve alineje četrtega odstavka tega člena, metodologijo njihovega izračuna, podrobnejša pravila v zvezi s plačili za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote ter delitev zbranih sredstev iz 149.č člena tega zakona predpiše minister.
(10)
Z določbami o plačilu za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote se ne posega v določbe o plačljivosti ali neplačljivosti izvajanja splošne ali posebne rabe delov okolja po drugih predpisih.«.