1. Kakršni koli spori med dvema ali več državami pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije se rešujejo v dobri veri s pogajanji ali drugimi sredstvi mirnega reševanja sporov po njihovi izbiri.
2. Če se spor ne reši v razumnem času s pogajanji, se lahko s soglasjem udeleženih držav pogodbenic spor predloži Unescu v mediacijo.
3. Če se ne uporabi mediacija ali če se spor z mediacijo ne reši, se ukrepi za reševanje sporov, določeni v XV. delu Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, smiselno uporabljajo za kakršne koli spore med državami pogodbenicami te konvencije v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije ne glede na to, ali so te države tudi pogodbenice Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.
4. Kakršen koli postopek, ki ga izbere država pogodbenica te konvencije in Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu v skladu z njenim 287. členom, se bo nanašal na mirno reševanje sporov po tem členu, razen če država pogodbenica ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji ali kadar koli pozneje skladno z 287. členom izbere drug postopek reševanja sporov, ki izhajajo iz te konvencije.
5. Država pogodbenica te konvencije, ki ni pogodbenica Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, si ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji ali kadar koli pozneje s pisno izjavo prosto izbere enega ali več sredstev za reševanje sporov po prvem odstavku 287. člena Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. 287. člen se uporablja za tako izjavo kakor tudi za kakršen koli spor, v katerem je udeležena taka država, ki ga ne pokriva veljavna izjava. Za namen sprave in arbitraže skladno s prilogama V in VII Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ima taka država pravico imenovati spravne posredovalce in arbitre, ki bodo vključeni na seznama, navedena v 2. členu priloge V in 2. členu priloge VII, za reševanje sporov, ki izhajajo iz te konvencije.