11. člen
(začasne odredbe)
(1)
Sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarnih zahtevkov po tem zakonu, če predlagatelj izkaže za verjetno:
-
da poslovna skrivnost obstaja;
-
da je imetnik poslovne skrivnosti iz tega zakona in
-
da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena.
(2)
Imetnik poslovne skrivnosti mora za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk:
a)
nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena;
b)
da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode ali
c)
da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale imetniku poslovne skrivnosti.
(3)
Sodišče sme za zavarovanje nedenarnih zahtevkov po prvem odstavku tega člena izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti:
-
začasno prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti;
-
prepove proizvodnjo, ponujanje, dajanje na trg ali uporabo blaga, ki je predmet kršitve, ali njegov uvoz, izvoz ali skladiščenje ali
-
zaseže ali odredi izročitev blaga, ki je domnevno predmet kršitve, vključno z uvoženim blagom, da se prepreči njegov vstop na trg ali razširjanje na njem.
(4)
Tudi če sodišče v skladu z določbami zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, dovoli položitev varščine namesto začasne odredbe, poslovne skrivnosti ni dovoljeno razkriti.