9. člen
(tožba zaradi kršitve pravic)
(1)
Zoper osebo, ki brez privolitve imetnika poslovne skrivnosti pridobi, uporabi ali razkrije njegovo poslovno skrivnost, lahko imetnik poslovne skrivnosti s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva:
1.
da se prepovejo kršenje in prihodnje kršitve;
2.
da se prepove proizvodnja, ponujanje, dajanje na trg ali uporaba blaga, ki je predmet kršitve, ali njegov uvoz, izvoz ali skladiščenje za navedene namene;
3.
da se blago, ki je predmet kršitve, odpokliče iz gospodarskih tokov z upoštevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb;
4.
da se z blaga, ki je predmet kršitve, odstrani lastnost, ki je bila pridobljena s kršitvijo;
5.
da se uniči blago, ki je predmet kršitve;
6.
da se delno ali v celoti uniči, ali po potrebi vlagatelju zahtevka preda katerikoli dokument, predmet, gradivo, vsebina ali elektronska datoteka, ki je poslovna skrivnost ali vsebuje poslovno skrivnost;
7.
da se ob odreditvi ukrepa iz 3. točke tega odstavka blago, ki je predmet kršitve, v celoti prepusti upravičencu, ali
8.
da se sodba objavi.
(2)
Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka iz 1. do 7. točke prejšnjega odstavka in pri oceni njegove sorazmernosti sodišče upošteva tudi posebne okoliščine primera, zlasti:
1.
vrednost in druge posebne značilnosti poslovne skrivnosti;
2.
ukrepe, sprejete za varstvo poslovne skrivnosti;
3.
ravnanje kršilca pri pridobitvi, uporabi ali razkritju poslovne skrivnosti;
4.
posledice protipravne uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti;
5.
legitimne interese strank v postopku in posledice, ki bi jih odreditev ali zavrnitev ukrepov lahko imela na stranke v postopku;
6.
legitimne interese tretjih oseb;
7.
javni interes ali
8.
varstvo temeljnih ustavnih pravic.
(3)
Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka iz 8. točke prvega odstavka tega člena in pri oceni njegove sorazmernosti, sodišče upošteva tudi posebne okoliščine primera, na primer vrednost poslovne skrivnosti, ravnanje kršilca pri pridobitvi, uporabi ali razkritju poslovne skrivnosti, posledice protipravne uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti in verjetnost, da bo kršilec nadaljeval protipravno uporabo ali razkrivanje poslovne skrivnosti.
(4)
Oseba, ki ji je bila naložena obveznost iz 1. ali 2. točke prvega odstavka tega člena, lahko po pravnomočnosti sodbe s tožbo zahteva, da sodišče ugotovi, da poslovna skrivnost ne izpolnjuje več zahtev iz prvega odstavka 2. člena tega zakona. Sodišče zavrne zahtevek osebe, ki je po pravnomočnosti sodbe iz prejšnjega stavka sama neposredno ali posredno prispevala k razkritju poslovne skrivnosti.
(5)
Sodišče lahko na predlog osebe, zoper katero so vloženi zahtevki iz 1. do 7. točke prvega odstavka tega člena, namesto teh odredi plačilo denarnega nadomestila, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
da je bila ob uporabi ali razkritju v dobri veri;
-
da bi ji izvajanje naloženih obveznosti iz 1. do 7. točke prvega odstavka tega člena povzročilo nesorazmerno veliko škodo in
-
da imetnik poslovne skrivnosti soglaša s plačilom denarnega nadomestila.
(6)
Če sodišče namesto naložitve obveznosti po 1. in 2. točki prvega odstavka tega člena odredi plačilo denarnega nadomestila, višina le tega ne sme presegati zneska avtorskih honorarjev ali licenčnin, ki bi imetniku poslovne skrivnosti pripadale na podlagi zakonite rabe.
(7)
Terjatve po tem členu zastarajo v roku treh let od dneva, odkar je imetnik poslovne skrivnosti izvedel za kršitev in osebo, ki je poslovno skrivnost pridobila, uporabila ali razkrila brez njegove privolitve. V vsakem primeru te terjatve zastarajo v roku petih let od dneva, odkar je nastala kršitev.