Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matičnem registru (ZMatR-B)

Smrt oseb, ki so življenje izgubile neposredno po koncu druge svetovne vojne ali med njo, in ni bila vpisana v matično knjigo umrlih oziroma v matični register, se vpiše v matični register na podlagi pravnomočne odločbe, s katero se ugotovi smrt v skladu z določbami tega člena.

Predlog za uvedbo postopka se vloži pri pristojnem or­ganu, na območju katerega je kraj, kjer je imela umrla oseba zadnje stalno prebivališče, če tega ni mogoče ugotoviti, pa pri pristojnem organu, na območju katerega je kraj rojstva umrle osebe.

Predlog za uvedbo postopka lahko vložijo sorodniki umrle osebe v ravni in stranski vrsti brez omejitev, svojci po svaštvu in državni tožilec.

Društva in druge pravne ter fizične osebe, ki imajo po­datke, ki so potrebni za vpis smrti oseb iz prvega odstavka tega člena, jih lahko posredujejo državnemu tožilcu za potrebe vložitve predloga iz prejšnjega odstavka.

Predlagatelj postopka iz tretjega odstavka tega člena mora predlogu predložiti dokaz, s katerim verjetno izkaže, da je oseba, za katero je bil podan predlog za ugotovitev in vpis smrti v matični register, umrla.

Kot dokaz iz prejšnjega odstavka šteje izjava stranke, pisna izjava priče, ustna izjava priče, dana na zapisnik, listine ali druga dokazna sredstva.

Če točnega datuma in kraja smrti ni mogoče ugotoviti, se lahko kot datum smrti vpiše samo mesec in leto smrti ali samo leto smrti, ne vpiše pa se kraja smrti.

Smrt vpiše v matični register pristojni organ, ki je izdal odločbo o ugotovitvi smrti.

Če se ugotovi, da je oseba, katere smrt je vpisana v ma­tični register v skladu s tem členom, živa, se izdana odločba izreče za nično.«.