23. člen
(tla)
(1)
Za začasne prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine ter površine, na katerih so tla manj kakovostna. Posegi v tla (med odstranjevanjem krovnih in nosilnih plasti tal, med gradnjo kanalizacijskega sistema in drenaž) naj se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Potekajo naj na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del.
(2)
Na celotnem območju gradnje trase, prometnih poti in drugih manipulativnih površin se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (če te nastajajo). To še posebno velja za nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi.
(3)
Na celotnem območju gradbišča, prometnih in manipulativnih površin se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje še ostanke hidroizolacijskih materialov ter drugih sredstev, s katerimi se bodo izvajala gradbena dela.
(4)
Pri gradnji se uporabljajo prometna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S prometnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se upoštevajo določbe 25. člena te uredbe. Predvideti je treba nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov s škodljivimi snovmi, da se preprečijo nezgode na tehnoloških površinah. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z veljavno zakonodajo. S preiskavami se opredeli pravilni način deponiranja ali drugega načina odstranjevanja. Preiskavo izvede ustrezna strokovna institucija, ki jo pooblasti Ministrstvo za okolje in prostor.
(5)
Pri odrivih zemlje je treba paziti, da se zgornji humusni sloj deponira ločeno in uporabi za sanacijo nasipa ali razporedi po bližnjih kmetijskih zemljiščih. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in kakovostno slabšim materialom. Deponije se izvedejo tako, da se ohranita rodovitnost in količina prsti, pri tem pa ne sme priti do mešanja mrtvice in živice. Živica ne sme biti deponirana v kupih, višjih od 1,20 m. Deponije morajo biti zaščitene pred onesnaženjem in erozijo. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost skladno z veljavnimi občinskimi prostorskimi akti. Z viškom izkopanega prodnega in humusnega materiala ni dovoljeno zasipavati obstoječih depresij na območju.
(6)
Začasne in trajne deponije izkopanega materiala se ne smejo uporabiti za odlaganje drugih odpadnih materialov, vključno odpadnih gradbenih materialov ter odpadnih materialov z obstoječe deponije izkopanega flišnega materiala ter gradbenih in drugih odpadkov.
(7)
Če oskrba prometnih vozil in drugih naprav poteka na območju gradbišča, prometnih in drugih manipulativnih površin, morajo biti te površine urejene skladno z rešitvami iz Projekta ekološke ureditve gradbišča, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.